Objavljeno dne: 18.04.2020

IZŠLA JE ZADNJA ŠTEVILKA

NAGRAJERNCI NAGRADNE KRIŽANKE

Med pravilnimi gesli nagradne križanke iz 29.številke so bili izžrebani:

1.nagrada MARTA KLANJŠČEK, VIPAVA

2.nagrada VALERIJA LEKSAN, POSTOJNA

3.nagrada MARICA PREVODNIK, ŠKOFJA LOKA

Nagrajencem čestitamo. Svojo nagrado ( ŽIČKO-UNIČEVALEC PLEVELA) bodo prejeli po pošti !

 

 

V zadnji številki smo se razpisali...-

Bili smo na obisku pri Tereziji Nikolčič, ki ji pripisujejo naziv prve uradne zeliščarice pri nas. Letos bo stara 85 let in kot zeliščarica je skoraj 30 let na ljubljanski osrednji tržnici prodajala zelišča, ki jih je s pomočjo družine tudi sama pridelovala. Prepričana je, da bi morali zdravniki in pravi zeliščarji delati z roko v roki, v pogovoru pa smo izvedeli in z vami delimo še precej zanimivosti in novih informacij.

Ali se sploh splača vrtnariti je članek našega stalnega sodelavca Klemna Božnika. Seveda za nas, ki nam vrtnarjenje pomeni veliko več kot le glava solate v skledi, tu ni bilo nikoli dileme, vendar pa je malo ekonomije v vrtnarjenje vseeno koristno vpeljati. Za vas je Klemen naredil kar nekaj izračunov in preračunov, kje in kako se da tudi pri vrtnarjenju prihraniti, zato članka ne zamudite!



Kako ustvariti vrt na degradiranem zemljišču ali pa na zbiti zemlji? Ddr. Ana Vovk Korže je napisala navodila v petih fazah, kako se lotiti prvih korakov ter iz zbite, degradirane oz. uničene zemlje narediti svoj vrtiček, ki bo po treh letih že bogato obrodil.



V članku Trajne zelenjadnice na vrtu boste podrobneje spoznali šest vrst rastlin – trajnih zelenjadnic. Trajnice so rastline, ki na enem mestu preživijo vsaj tri leta, zato je prednost njihovega uvajanja razbremenitev dela. Založni podzemni organi omogočajo odganjanje nadzemnih delov zgodaj spomladi, kar podaljša sezono pridelka.

Ste že kdaj slišali za Ebnerjev kalilnik? Mi tudi ne, vse je enkrat prvič. Avtorica je ugotovila, da ko so s kalilnikom eksperimentirali na Štajerskem, jim je pognala »čudna« nadpovprečno visoka koruza s sedmimi storži na steblo. Seme, ki so ga »obdelali« v Ebnerjevem kalilniku, je bilo bele sorte, storži te novo zrasle generacije koruze pa so bili videti kot prakoruza, saj so imeli raznobarvna semena: siva, rdeče progasta, bela, rumena, temno rdeča in tudi črna. Zakaj je temu tako in kako se kaljenja semen s pomočjo visokonapetostnega statičnega polja lotiti, pa si preberite v reviji.


Miša Pušenjak tokrat piše o naravnih pripravkih, ki jih namesto kemije uporabljamo na vrtu. Prepričana je, da marsikatero bolezen, pa tudi škodljivca, lahko preženemo sami z naravnimi pripravki iz rastlin, ki rastejo na našem vrtu, jih najdemo v naravi ali pa jih imamo celo za pleveli. Dobili boste nasvete za pripravo prevrelke, brozge, čajev iz bezga, njivske preslice, rmana … 'Za vsako bolezen ena rož'ca raste', pravijo, in to velja tudi za rastline.


Kako od konopljinega semena do CBD-ja? Pridelava konoplje je iz leta v leto bolj priljubljena in popularna, saj omogoča pridobivanje fitokanabinoida kanabidiol (CBD), ki ga porabniki v vedno večji meri uporabljajo za lajšanje svojih težav in izboljševanje zdravja. Zadruga Agrosloven je bila v Sloveniji ustanovljena leta 2017 prav z namenom razvoja konopljarstva. Spoznajte jo in njihovo dejavnost. Morda pa vas navdušijo, da se tudi sami lotite pridelave.



Dag Kleva, naš wwoofer, potuje po svetu in živi malo tu malo tam in brezplačno prebiva na kmetijah v zameno za to, da tam pomaga s svojimi rokami. Tokrat je za nas napisal reportažo o kitajskem zelju v Koreji. »Ime nas lahko zavede, da pomislimo na kitajsko zelje kot ponos Kitajske. Pa ni tako. Za Kitajce simbolizira uspeh, za Korejce pa je veliko več, saj je osnovna sestavina njihove najbolj priljubljene in svetovno najbolj znane hrane – kimčija,« uvodoma piše. Sledijo pa dogodivščine, recepti in nadvse zanimive fotografije z drugega konca sveta. Hvala, Dag!


Sara Lovrec Imanoel je poseben in radoveden deklič - naša občasna novinarka, ki se je tokrat udeležila 'gobje' izobraževalne vikend delavnice in za nas naredila reportažo Gobja farma sredi Ljubljane. »Pod imenom Gobnjak je vzniknila gobja farma v središču Ljubljane, katere srce in možgani sta lastnika Bojana in Rok. Njuno gobje gnezdo v Rožni dolini prerašča micelij užitnih gob, kot so ostrigarji, šitake, resasti bradovec, šimeji, zimska panjevka oz. enokitake in celo kraljica zdravilnih gob: svetlikava pološčenka oz. reishi …« Obljubljamo zanimivo branje!


Otroci in vrt? Za marsikoga misija nemogoče s poteptano solato in kopanjem vsevprek. Za druge radost učenja življenja v vseh pomenih, tudi poglabljanja medosebnih odnosov. Naj bo vrt v veselje in zdravje celi družini! Kako začeti? Ekološko! Ne zamudite modrih nasvetov Tamare Urbančič iz prve roke o tem, kako skupaj z otroki ustvarjamo vrt in se imamo pri tem tudi lepo.


Dario Cortese, strokovnjak za samonikle rastline in divjo prehrano bo tokrat postregel s člankom, s katerim vas bo morda šokiral, saj pravi, da strupene rastline ne obstajajo. Svoje trditve še kako utemeljuje, sicer pa nas vabi ven, v naravo. »Pri nas raste okoli 3500 rastlin, od katerih sta najmanj dve tretjini uporabni za prehrano. Samo pravi čas moramo biti na pravem mestu in gostija, ki ima na meniju le blaginjo in obilje, se začenja.«


Predstavljajte si živo mejo, ki je bogata z divjimi okusi slastnih barvitih jagod in živa s spomladanskim cvetjem, vas tokrat s člankom Užitne žive meje nagovarja Klementina Tement iz Vrtnarstva Tement. Seznam užitnih dreves in grmov, primernih za žive meje, ni kratek. Mešane neformalne žive meje, ki jo je mogoče gojiti med drugim tudi za užitne plodove, postajajo priljubljena zaradi vsestranske uporabnosti poleg neizmerne odpornosti proti škodljivcem … V članku predstavlja devet uspešnih predstavnikov užitnih živih mej.


Aktivirano biooglje, vsestranski izboljševalec tal. Še zadnji odličen članek avtorice dr. Tanje Bagar, v katerem se boste naučili kako izboljšati slabo, mrtvo zemljo, ki ne vsebuje veliko živih organizmov. Eden od (naštetih je še več drugih načinov) vsestranskih izboljševalcev tal je aktivirano biooglje. To lastnosti mu daje njegova posebna struktura, saj je sestavljen iz milijonov majhnih por, ki nudijo prostor za naselitev mikrooganizmov. V pore se ulovita tudi voda in zrak, ima tudi sposobnost zadrževanja hranil.


V rubriki Jejmo zdravo vas čakata dva neobičajna recepta za jedi z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov: pogača s cvetačnim testom in slastni mafini s tunino. Predpasnik nase in … gremo!