Objavljeno dne: 25.01.2014

ZEMLJA ZA ROŽE

Že sami ste ugotovili, da ob prihodu v vrtni center lahko nastane prava zmeda. Seveda ko ste namenjeni k nakupu zemlje za rože. Toliko lepih »žaklov« in toliko ponudbe. Tu je že skoraj nastala cela znanost si lahko človek upravičeno predstavlja. In priznati si je potrebno, da človeka skoraj mine.  Če pa ob vsem tem izberemo še napačno uro, ko ni in ni na obzorju nobenega prodajalca z dragocenim nasvetom pa se lahko začnemo smiliti kar sami sebi. Proizvajalci tovrstnih izdelkov nadvse prelepe vreče opremijo z ličnimi, grafično dodelanimi slikami in tekstom, ki naslavlja zemljo za rože. Na zadnji strani pa prevladujejo teksti v vseh božjih jezikih pa čeprav ponavadi iščemo samo Slovenskega, ki je čisto spodaj. Včasih pa do razočaranja privede takrat ko ob uporabi ugotovimo, da v vreči ni prav čisto nič zemlje, prsti oziroma kakšnega čvrstega materiala.
Velikokrat izdelki deklarirani kot zemlje vsebujejo po večini mešanico šot različne stopnje razgradnje in druge dodatke. In pravilno bi jih morali naslavljati kot substrate.  Spet drugi proizvajalci kot glavno sestavino uporabljajo kompost iz drevesnega lubja in z tem ohranjajo naravne vire in izkoriščanje šotišč. V nekaterih specialnih substratih je že ob proizvodnji vmešano tudi mineralno gnojilo. Tu pa je potrebna previdnost, saj v kolikor taka mešanica prihaja v stik z prekomerno vlago in je dalj časa skladiščena na dežju in soncu, je tovrsten material  vse prej kot uporaben ali celo škodljiv. Vsekakor neprimeren za zasaditve. Pravično pa je tudi, da se seznanimo o izvoru oz.poreklu. Vedeti morate, da v Sloveniji prevladuje le peščica proizvajalcev, kjer ima vsak svoj košček  trga že več kot 20 let in vseskozi svojo lastno proizvodnjo. V nasprotju z tujino kjer v proizvodnji prevladujejo  Baltske države in sever Nemčije.  Veliko substratov pa je spakiranih tudi ob meji pri naših sosedih Avstricih. No vse lepo in prav.     

A slovenski fenomen nastane takrat ko se substrati proizvedeni v tujini postavljajo na policah naših vrtnih centrov  pod slovensko zastavo kot slovenski proizvod. Nekateri pa na ta račun z malo vloženega truda in stroškov, polnijo že tako majhen in prenasičen domači trg.

Kako poteka proizvodnja in kaj je v vrečah pa jih skorajda ne zanima. Sem bi bilo vsekakor nepravično tlačiti uveljavljene tuje proizvajalce, ki  lastne kvalitetne substrate svojih blagovnih znamk tržijo na slovenski trg preko zastopnikov grosistov.
Če se vrnemo k peščici manjših pridnih slovenskih proizvajalcev. Mnogi v situaciji, ki je vse prej kot rožnata upajo na boljše čase, vsaj kar se iz prodajnega vidika tiče v Sloveniji.

Verjetno pa bo še kar nekaj časa na slovenskih tleh prednjačilo pravilo, da je iz tujine vse pač boljše in kvalitetnejše.

Zavedati se je potrebno, velike koorporacije imajo v lasti prostrana mokrišča, kjer zaloge šote nikdar ne poidejo. Slovenija pa jim v primerjavi z velikim evropskim trgom predstavlja le majhen delež prodaje in dodatno majhno tržišče.  A nekaj je zagotovo.
Proizvajalci so tako primorani stremeti k proizvodnji lastnega zelenega komposta.
Šoto pa uvažajo in jo mešajo v manjših količinah,  da mešanica materialov doseže zadovoljivo stopnjo zračnosti in vpojnosti.

Osnovne surovine pri proizvodnji  zemeljskih ali ilovnatih kompostnih mešanic so kompostirani ostanki raznovrstnih rastlin, kompostna ilovna zemljina, kompostiran konjski gnoj ,vermikompost in še in še. To pa je velika prednost in konec koncev dodana vrednost za končnega  uporabnika. Vsi omenjeni materiali so v slovenskem prostoru dostopni in ključ do kvalitetne kompostirane mešanice.

Govori se, da v kvalitetni zemlji za rože ne raste samo lepa roža in zdrava zelenjava ampak včasih tudi kakšen nezaželjen plevel. Namreč opraviti imamo z naravo in njenimi zakonitostmi, saj naravne metode vročega kompostiranja  pri sami proizvodnji ne morejo 100 % povsem uničiti kaljivost semena. Zato po tovrstnih proizvodih posežejo ekološki vrtičkarji in vrtnarji, ki vzamejo to v zakup in vsi tisti, katerim predvsem slovenski proizvod nekaj šteje.

Nič pa ni narobe če pred nakupom zemlje za vaše rastline zahtevate, da vam prodajalec pokaže analizo. Tukaj imamo v mislih predvsem analizo na težke kovine. V kolikor bodo v vaših balkonskih zasaditvah prednjačile sadike zelenjave si zagotovite primerno zemljo, v katero brez skrbi lahko posadite vaše paradižnike. Analizo opravlja tudi kmetijski institut v Ljubljani. Cena za pregled materiala za 10 nevarnih kovin pa je dobrih 200 €. To pa je še eden od razlogov, da povprašate za tovrstno analizo pri vašem prodajalcu, ki prodaja zemlje za zasaditve.