Dragi bralci, praznujemo 5. obletnico izhajanja naše revije in jubilejna, zimsko obarvana številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah!

Tokrat smo se povabili k Jerneji Jošar, dobro poznani slovenski ekološki vrtnarki, ki svoje strokovno znanje širi preko predavanj, širše pa je postala poznana predvsem zaradi svojih vrtnarskih priročnikov. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako je svojo povezanost z naravo in rastlinami pretvorila v poklic, kako 'vrtnariti' tudi pozimi, podala pa nam je še precej drugih nasvetov za uspešno in prijetno vrtnarjenje.

“Ali ste vedeli, da se pri uporabi bakrenega orodja v prst izločajo bakrovi ioni, ki pozitivno sodelujejo pri mnogih procesih v zemlji? Bakreno orodje rastlinam zvišuje življenjski potencial in krepi njihovo odpornost, povečuje njihovo hranljivost, v prst pa vnaša redke elemente. Zavedati se moramo, da bakreno orodje ni iz čistega bakra …” Tako v uvodu v članku Vpliv bakrenega orodja na zemljo piše ddr. Ana Vovk Korže, ki z eksperimantom, dokumentiranim s fotografijami dokazuje pozitiven vpliv bakrenega orodja pri obdelovanju zemlje. Preverite!

 

Prekopavanje tal je zelo star vrtnarski in poljedelski način priprave tal za setev in presajanje. Mogoče že prestar in smo pozabili, zakaj to sploh počnemo. Čemu res se mučimo vsako leto ter znova in znova obračamo tla?

Robert Špiler in Tjaša Štruc, avtorja spletne strani www.vrtobilja.si v članku z naslovom Štihanje? Ne, hvala napovedujeta izid njune istoimenske knjige na to temo.

“Semena vidijo, da merijo stopnjo osvetlitve in periodičnost osvetlitve tal, imajo notranjo biotsko uro, ki beleži čas, da si zapomnijo pretekle svetlobne, toplotne in vodne razmere in imajo celo kemične senzorje, ki zaznajo koncentracije določenih snovi v prsti.” Anton Komat, svobodni raziskovalec, naravovarstvenik, in publicist v svojem članku Čudežni svet semen razodeva to resnično sveto “bitje”. Ne zamudite članka, mi jamčimo, da vas bo popolnoma prevzel.

Oskrba semen pred setvijo – po mikrobiološko je naslov članka našega stalnega sodelavca Klemna Božnika. Pravi, da je seme tako kot pri človeku zarodek zgodnji stadij razvoja in tako zelo pomembno za nadaljnji razvoj rastline. »Problemi v začetni fazi razvoja ne pomenijo nič dobrega za enega in drugega v odrasli dobi. Tako je prav in pomembno, da se s semeni lepo ravna, če hočemo imeti zdrave rastline.« V članku torej o tem, kako semena kar najbolje zaščititi pred setvijo.


Strokovnjakinja Miša Pušenjak je tokrat napisala članek Kako se lotiti ustvarjanja novega vrta: kaj vse je potrebno pri tem upoštevati in na kaj ne smete pozabiti.

Drug članek z naslovom Siljenje radiča je namenjen tej, že kar nekoliko pozabljeni spretnosti. Veliko gospodinj je še pred desetletjem vedelo, kako v času, ko je vrt povsem zasnežen, priti do nekaj sveže zimske solate in siljenje radiča je bilo praksa na številnih kmetijah. Bi se tudi vi želeli tega naučiti? V članku najdete prav vse odgovore na to temo.



V novi rubriki Narava zdravi, kjer vam o zdravilni uporabi zelišč svetujejo z zeliščne kmetije Plavica Jože Majes ter njegova naslednika Vesna Majes Klančičar in Andrej Majes, tokrat o domačih nasvetih zoper parazite: gliste in podančice, ki so precej pogoste pri otrocih.



Veseli nas, da lahko preko naše revije spoznate tudi mnoge ljudi, ki so nam vsem navdih. Ena od teh je Brigita Šušteršič, mlada mamica in vrtnarka z dušo in srcem, ki se je za to, da bo svojih otrokom lahko nudila kar se da naravno otroštvo, bila pripravljena odreči udobju sodobnega sveta. Z možem sta se iz mesta preselila na podeželje, kjer imajo svojo zemljo, ki jo obdelujejo. Ustanovila je tudi društvo Zmorem domače, izdala Vrtnarski dnevnik, za vas pa je napisala članek Kako vzgojiti lastne sadike. Korak za korakom, fotografija za fotografijo, da se bodo tudi začetniki lahko tega lotili sami.

Ali ste vedeli, da posameznik v času svojega življenja zavrže več kot 18 tisoč malih plastičnih vrečk, lahko pa bi uporabljal le nekaj trajnostnih? Na to smo se navadili, ker nimamo časa razmišljati o teh stvareh, in to smo sprejeli kot nekaj običajnega, sprejemljivega. Med njimi pa ni Maje Nagode iz Logatca, ki nam je lahko še en vzgled. Odločila se je namreč za življenje s čim manj odpadki, ali kot s tujko rečemo zero waste. V zanimivem intervjuju z naslovom Dom brez odpadkov razkriva, zakaj se je tako odločila in kako se je tega lotila.

Velik poznavalec samoniklih rastlin in divje prehrane Dario Cortese tokrat v svojem članku Divji plodovi za divje jedi (in pijače) predstavlja šipek, ki jih pri nas samoniklo raste kar 22 vrst. Skupaj bomo lahko pripravili šipkovo mezgo, šipkovo juho ter šipkovo vino.

V rubriki okrasni vrt vam bo Klementina iz Vrtnarstva Tement dala navdih za nove zasaditve ali preureditve okrasnega vrta. Ob fotografijah boste našli uporabne nasvete in ideje iz uspešnih zasaditev preteklih let. Morda so vam všeč modre zasaditve, morda zelene, ali pa vam je pomembno le, da so užitne in to kar na oknu. Kaj pa tam, kjer sonce močno pripeka? Pa tudi ljubitelji vodnih motivov boste dobili nasvet po vaši meri.

V rubriki Ustvarjalni kotiček najdete idejo, kako pripraviti piče za ptiče. Ni težko, je pa lepo in prijazno do ptičkov, ki živijo v naši bližini.


Hotel za žuželke je dobrodošel na vsakem vrtu. O tem smo v Biobrazdi že nekajkrat pisali, nismo ga pa postavili tako pod drobnogled kot tokrat. Presenečeni boste nad tem, koliko prebivalcev, koristnih za vrt, si najde v njem svoj dom.

 

S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu, boste v tokratni nagradni križanki prejeli Biobrazdine proizvode: zemljo za presajanje, za katero smo z analizo že ugotovili, da gre skoraj za kompost. Da bo vaš vrt naslednjo sezono še bolj bujen!

Rubrika »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank« trenutno miruje. A to ne pomeni, da še vedno ne zbiramo vaših dragocenih raznovrstnih nasvetov in receptov, ki bi jih želeli deliti z drugimi bralci. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega jih lahko vpisujete. Mi pa jih bomo objavili v reviji in si tako medsebojno pomagali. Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala!

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)