Dragi bralci,

zimska številka revije Biobrazda vas že čaka na prodajnih policah.

Pogovarjali smo se z Matjažem Zupančičem, profesionalnim vrtnarjem in sadjarjem, ki spoštuje zakonitosti sonaravnega vrtnarjenja. 60-letni Gorenjec rad poudari, da ga od ostalih vrtnarskih kolegov ločujejo mikrobi. V smislu, da jih preučuje in redno uporablja pri svojem delu. Mikrobi so pravi gospodarji sveta, je prepričan.


Uporaba biooglja za obogatitev in oživitev tal ni nova pogruntavščina. Naši predniki so poznali mnogo skrivnosti ravnanja z naravo, ki pa smo jih v naši nuji po več in več pozabili. Uporabljali so pepel, oglje, kompost, gnoj, da so vrtovom in njivam dali potrebna hranila in tako ohranjali ravnovesje in življenje v njih. Oglju, ki je pripravljeno na okolju prijazen način in se uporablja kot izboljševalec tal, pravimo aktivirano biooglje. Članek vam ponuja informacije o nastanku, delovanju in uporabi.


Uporaba komposta na vrtu – da ali ne? Morda se zdi bralcu ta zapisana dilema o uporabi komposta na vrtu odveč, ampak ker obstajajo še vedno pomisleki, kateri kompost lahko uporabimo, koliko mora biti star (zrel) in kakšen je pravzaprav kompost iz kompostarn, če ga sami nimamo dovolj, je koristno za vsakogar, ki želi v prihodnje vedeti več o kompostu, da si v tem članku pridobi dodatne informacije.


Naš stalni sodelavec Klemen Božnik tokrat piše o konoplji, saj se z njo tudi profesionalno ukvarja. Katere učinkovine so pravzaprav koristne, kako se uporabljajo, pa tudi o pasteh črnega trga … Industrija pridelave in predelave industrijske konoplje je namreč doživela velik razcvet. Konopljo se prodaja še na bencinskih črpalkah, o njej pa beremo v znanstvenih člankih in raznih revijah, kjer je vsebina napihnjena.

 

Strokovnjakinja Miša Pušenjak se je na pobudo bralcev tokrat lotila dveh tematik: prvi članek je na temo razkuževanja zemlje in sicer odgovarja na vprašanje bralca, ali je to sploh potrebno, če pa že, v katerih primerih in s katerimi najbolj ustreznimi ekološkimi načini.

V drugem članku Zgodnje setve v rastlinjaku vam podaja svoje znanje o še zimskih setvah v rastlinjak; kaj lahko brez skrbi sejete ali sadite od januarja naprej, če le imate doma rastlinjak.


V rubriki Narava zdravi, kjer vam o zdravilni uporabi zelišč svetujejo z zeliščne kmetije Plavica Jože Majes ter njegova naslednika Vesna Majes Klančičar in Andrej Majes, tokrat o česnovih kapljicah, ki bodo zaradi prazničnih bogato obloženih miz marsikomu v tem času prišle prav, saj so zdrav vita tonik in močno sredstvo proti holesterolu.


Sladkorni trs na Japonskem. Dag Kleva, učitelj, pisatelj, trenutno woofer, je za vas pripravil reportažo o žetvi in sajenju sladkornega trsa, pri katerem je sodeloval, ko je bival na Japonskem. »Vsakič, ko razlagam, da sem na Japonskem bil nabiralec sladkornega trsa, sem deležen zgroženih pogledov, saj si vsi predstavljajo neko suženjsko garanje. Res je tako nekoč bilo in bržkone je v marsikateri manj razviti državi še dandanes – nikakor pa ne na Japonskem. Polja sladkornega trsa so, v primerjavi z avstralskimi, smešno majhna in so zato kombajni tudi manjši in bolj okretni, izredno okretni pa postanejo, ko jih vozi Kazutoshi-san, mojster mehanik in lovec na strupene kače,« začne svoje pisanje.


V rubriki Predstavljamo ekološke kmetije tokrat predstavljamo eko-socialno kmetijo Korenika, ki se nahaja v Šalovcih na Goričkem v Prekmurju. Nedvomno jo lahko imenujemo primer dobre prakse na področju socialnega podjetništva. Na Koreniki ustvarjajo delovna mesta za ranljive skupine oseb (invalide, druge ranljive družbene skupine ter zaščitne zaposlitve) in opravljajo družbeno koristne dejavnosti. Dobička ne delijo, temveč ga vračajo nazaj v podjetje. Kaj vse vam imajo za ponuditi? Od svojih pridelkov, vložnin, izdelkov, ogledov, delavnic, kulinaričnih doživetij in še in še!


Strokovnjak za samonikle rastline in divjo prehrano Dario Cortese tokrat v svojem članku Leskove in druge mačice predstavlja zdravilnost, prehransko vrednost in uporabo mačic. Če vas zanima, kako si jih okusno pripravite za na krožnik, najdite članek v novi Biobrazdi.

Rakitovec in feijoja, poznate katerega od teh dveh rastlin? V rubriki okrasni vrt o njih piše Klementina iz Vrtnarstva Tement. Feijoja, t. i. ananasova guava, je zimzelen grm ali manjše drevo, ki je po svetu priljubljena zaradi čudovitih cvetov in seveda užitnih plodov. »Sočni, sladki, osvežilni, … Nekaj med ananasom, banano, mangom, jagodami, čisto svojevrsten tropski miks, bi jim rekla jaz in jih še kako priporočala poskusiti,« piše. Navadni rakitovec pa je nenavadna rastlina, ki v naravi raste tudi pri nas. Plodovi so zelo bogati z vitaminom C in ga poleg ljudi obožujejo tudi ptiči.


Olje pšeničnih kalčkov, o katerem smo se razpisali v tokratni številki, je veliko več kot vir vitamina E. Pogovarjali smo se z Natašo Marc iz Ajdovščine, ki je dve leti nazaj ustanovila družinsko podjetje, kjer vodi in razvija izdelke iz pšeničnih kalčkov. »Začela sem jih izdelovati z namenom, da ljudem ponudim zdrava živila, ki jih je pred tem poznal le malokateri Slovenec.« Trdi, da je med rastlinskimi olji prav olje pšeničnih kalčkov z vitaminom E najbogatejše, poleg tega pa vsebuje še druge zdrave maščobe, ki so nujno potrebne za zdravo in nemoteno delovanje organizma.


Mladi, sveži, zdravi poganjki. Kako najhitreje pridemo do svežega klorofila, tudi če je zunaj hladno in zemlja pokrita s snežno odejo? Prva izbira so seveda nakaljena semena, če pa pustimo, da rastline zrastejo malo večje, dobimo več zelene mase, torej več klorofila. Tina Gajšek (Brevkina svežina), avtorica vsakokratnih kolumn, vam predstavlja izbor najrazličnejših rastlin, katerih mladi poganjki so okusni in zdravi ter njihovo hitro pripravo. Ne zamudite!


S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu boste v tokratni nagradni križanki prejeli aktivirano biooglje, ki se uporablja kot izboljševalec tal in ga boste uporabili na vašem vrtu. Pravilno izpolnjeno geslo nam pošljite še letos do 30. 3.!



Rubrika »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank«, zbirka domačih nasvetov, trenutno miruje. A to ne pomeni, da še vedno ne zbiramo vaših dragocenih raznovrstnih nasvetov in receptov, ki bi jih želeli deliti z drugimi bralci. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega jih lahko vpisujete. Mi pa jih bomo objavili v reviji in si tako medsebojno pomagali. Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala!

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)