Objavljeno dne: 19.01.2015

KOMPOSTIRANJE NA VRTU ALI BALKONU

Vrtne odpadke lahko deponiramo na neizkoriščenem, senčnem delu vrta. Ko se nam nabere določena količina raznovrstne uporabne surovine za kompostiranje, lahko pripravimo kompostno mešanico z enim zamahom.
Zeleni vrtni in kuhinjski odpad so pravi vir dušika. V drobno sesekljane dele zelenih rastlin, enoletnih plevelov, rahlo sušeno travo, zmešamo tudi nekaj biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov.

Idealna mešanica odpadkov za kompostiranje je nekaj več rjavih kot zeleni delov rastlin. A v praksi je vedno tako, da moramo skompostirati tisto, kar je pri roki. Vsekakor pri tem opravilu ne komplicirajmo.
Naenkrat in enakomerno primešajmo pripravljenim sestavinam nekaj kompostiranega gnoja.

Ravno podlago tal rahlo prekopljemo in postavimo prve stranice kompostnika. Na dnu kompostnika je priporočljiva tudi dranaža iz drobnih vej.

Nasujemo prvo 20 cm visoko plast pripravljene mešanice, enakomerno rahlo pretlačimo (kompost potrebuje zrak, obenem pa morajo delci imeti dober medsebojni stik), dobro zalijemo z vodo in postopek ponovimo.

V kolikor imamo več materiala nadaljujemo s širitvijo kompostnika v stran in nadaljujemo po enakih postopkih.


Kompostnik pokrijemo s folijo ali primernim pokrovom, da je zaščiten pred vdorom prekomerne vode.

Pred naslednjim polnjenjem kompostnik nadgradimo v višino

Kmalu se organska masa v kompostniku malce posede. Gmoto prezračimo z aeratorjem in ponovno dodamo novo mešanico materialov, rahlo pretlačimo in zalijemo.

Rjavi odpadki kot so suho listje, slama in veje so vir ogljika.
Ker ponavadi nimamo pri roki drobilca za veje, si lahko pomagamo z sadjarskimi škarjami.  


Če gmota v kompostniku smrdi in je premokra, primešajmo več rjavih delov rastlin, karton ali papir. V nasprotnem primeru, ob presuhi gmoti, dodajmo več zelenih delov in maso zalijmo. Paziti moramo, da se voda ne izceja iz komposta, ker bi s tem izpirali hranila.

Za uspešno kompostiranje je nujno, da v praksi dobimo občutek kdaj je v kompostniku masa premokra ali presuha.

Praktični preskus: kompostirano maso stisnemo v pesti. Skozi  prste se ob stisku morajo prikazati kapljice vode. Ko pritisk popustimo, se morajo kapljice ponovno vpiti v kompostno gmoto. Če ni vodnih kapljic, je kompost presuh; če se ob stisku skozi prste cedi voda, je kompost premoker.

Zračenje komposta je priporočljivo vsaj enkrat tedensko in prav tako zelo pomembno. Pomagamo si z preprostim aeratorjem, saj nam ni potrebno komposta premetavati z drugimi orodji. Aerator deluje kot sveder.
Z vrtenjem preidemo v notranjost komposta in maso potegnemo ven. Tako na enostaven način brez posebnega truda, gmoto v kompostniku dobro prezračimo.

Aerator je dobavljiv v trgovini Biobrazda .!