Deževniki


Vermikompostiranje

Uporabljene sestavine so goveji gnoj lahko tudi konjski, zajčji, ovčji, kozji in kuhinjski zelenjavni odpadki.

Kaj potrebujemo:

  • Filc primernih dimenzij (priporočamo cenovno ugodno 2. ali 3. klaso, debeline vsaj 200 g).
  • Agro folija (tkanina iz polipropilenskih trakov).
  • Lesene deske, količki in žeblji.
  • Žica.
  • Kompostni deževniki (E. fetida, L. rubellus).




Trajanje kompostiranja:

  • Je s primerno populacijo deževnikov do največ enega leta.

Kdaj kompostiramo:

  • Spomladi intenzivno (najbolj primeren čas vse do visokih poletnih temperatur).
  • Jeseni (vse do nizkih temperatur).
  • Poleti (ko so temperature in vlaga sprejemljive).

Uporaba vermikomposta:

  • Dognojevanje.
  • Dodatek substratu za vzgojo sadik.
  • Dodatek substratu za rastline v loncih in koritih.
  • Za pripravo kompostnega čaja.


Kakovost komposta

Homogena snov, ki se razlikuje glede na začetni material. Pri vermikompostiranju govejega gnoja dobimo kompost z intenzivno temno barvo, višjo vlago in svaljkasto kompaktno strukturo. Z vermikompostiranjem konjskega gnoja dobimo kompost s temno, prhko in lahko strukturo. Bistvo vermikompostiranja v boksih je postopno hranjenje deževnikov v tankih slojih. Bolj kakovostna sestavina za hranjenje ko je uporabljena, boljši vermikompost dobimo. Za vermikompostiranje oz. za hranjenje kompostnih deževnikov lahko uporabimo kar nekaj vrst že kompostiranih (ohlajenih) živalskih gnojev.

Priporočljiv je goveji gnoj iz ekološke reje z manjšim deležem stelje. Po naših izkušnjah se izogibamo gnojev, kjer se za steljo uporablja žaganje iglavcev. Konec jeseni je priporočljiva uporaba konjskega gnoja, ki deževnikom zaradi višje temperature nudi zaščito pred nenadnimi hitrimi padci zunanje temperature. Gnojem z visoko vsebnostjo dušika ali premalo organskega materiala (kurji, prašičji) se pri vermikompostiranju raje izognemo ali jih uporabljamo v manjših količinah.


Priprava na vermikompostiranje

Zbiranje materiala

Kot pri ostalih načinih vermikompostiranja si na samem začetku za namen pridobivanja deževnikovih glistin priskrbimo manjšo ali zadostno količino kompostiranega organskega materiala, ki na začetku služi kot domovanje deževnikom. Za to uporabimo kompost. Primerni so že navedeni kompostirani (ohlajeni) živalski gnoji, kjer je v kupu temperatura že padla pod 30 °C. »predkompostiranje« je pomembno, ni pa nujno za obstoj deževnikov, v kolikor ne uporabimo svežega gnoja. Seveda pa nam je v interesu, da uporabimo surovino s čim manj kaljivimi semeni in patogenimi bakterijami za človeka, ki bi jih sicer vroče kompostiranje uničilo.

Priprava prostora

Pri izbiri lokacije želimo deževnikom zagotoviti senco, ni pa to nujno. Vermikompostiranje v boksih ni nič drugega, kot da poskušamo deževnikom omejiti življenjski prostor in jim istočasno pripraviti varno okolje pred njihovimi plenilci. Sistem spominja na vrtnarske visoke grede, kjer nam je poleg ličnega videza pomemben tudi dostop. Primerna višina boksov za vermikompostiranje je do največ 50 cm.

Če znamo improvizirati, se lahko odločimo za eno izmed različic izdelave oz. nam je pri tem vodilo, katere materiale imamo pri roki in so nam lažje dostopni. Lahko uporabimo samo filc, žico in lesene kole. V tem primeru nam pri vrhu žica drži filc, leseni koli pa nudijo oporo. Tako se izognemo lesenim deskam in dodatnim finančnim stroškom. Stranice lahko pripravimo tudi z odsluženimi paletami. V tem primeru lahko palete uporabimo tudi kot dno. To je eden od dobrih načinov kako se dokaj uspešno ubranimo pred največjim sovražnikom-krtom. Ali pa si pomagamo z deskami in lesenimi koli in dokaj elegantno in hitro zbijemo boks željenih dimenzij.

Za dno vedno uporabimo filc, priporočljivo je, da je v enem kosu. Z njim obložimo celoten boks tudi ob straneh. Dobro je, da si že pred nabavo določimo dimenzije boksa in filca. Zaradi prepustnosti vlage je filc uporabnejši od PVC-folije. Zaradi filca deževniki ne uhajajo v zemljo in so zaščiteni pred vdorom krta. Ker vermikompostiranje poteka na prostem, so deževniki izpostavljeni plenilcem (miši, ptice) in sončni svetlobi. Zato je priporočljivo, da je kup pokrit.

Za pokrivanje zgornje površine boksa si priskrbimo tkanino z nizko prepustnostjo svetlobe in visoko UV-zaščito. Navadno je takšna tkanina narejena iz polipropilenskih trakov z dolgo življenjsko dobo in se pogosto uporablja za dno rastlinjakov. Tudi v tem primeru ne priporočamo PVC-folije, saj je najpomembnejši vidik dovolj vlage, ki je nujna za uspešno in »ziheraško« vermikompostiranje čez leto in v vročih ekstremih.


Postopek kompostiranja in nabiranje komposta

»Prvo štalca pol pa kravca.« Ta garaška bitja si pravgotovo ne zaslužijo, da dalj časa tičijo v kakšni vreči in čakajo na svoje domovanje. Z nekaj načrtovanja lahko dokaj hitro začnemo z VK. Ko imamo box pripravljen in v kolikor smo upoštevali zgornje nasvete, na začetku enakomerno posujemo material za domovanje (kompost, predelan gnoj) po površini filca v višini najmanj 15 cm. Več je bolje je za deževnike. Material se bo v boxu še vsedel. Ko dodamo deževnike po vrhu, natresemo tudi hrano deževnikom - hlevski gnoj. Na začetku je potrebna zmernost pri višini sloja, ki se naj tudi v prihodnje giblje vedno med 5 in 10 cm. Površino zastremo z primerno tkanino, obtežimo proti vetru in površino zalijemo. Naslednje hranjenje se prične ko je material dovolj predelan. Že po dveh ali treh tednih opazite po površini zrnato strukturo. 

Predelavo lahko pospešite tudi sami in z vilami zgornjo plast prerahljate. V sušnih tednih je priporočljivo zmerno, večkratno zalivanje. Hranjenje naj nebo prepogosto, saj z tem lahko naredimo edino škodo celotnemu sistemu. Bolje je, da včasih z hranjenjem naredimo premor in je tako masa dobro predelana. Ko je višina mase po več hranjenjih čez leto, v boxu dosegla naša pričakovanja, dodamo po površini bolj kompakten goveji gnoj, ki deluje kot vaba deževnikom. Iztočasno pa pričnemo z ureditvijo novega domovanja. Ponavadi nadaljujemo z naslednjim boxem. Že po kakšnem tednu ali po deževnih dnevih so deževniki na površini.  Z vilami odstranimo kompakten gnoj z deževniki in ga preselimo v novo domovanje. Postopek lahko tudi ponovimo.

V zadnji fazi nam ostane samo predelana masa ali surov vermikompost, ki ga uporabimo v naslednjih postopkih pobiranja, sušenja, sejanja in skladiščenja. Prostor, ki ostane prazen pa lahko počaka kakšno leto, kamor bomo spet ponovno lahko naselili deževnike. Lahko pa ga uporabimo za sušenje ali skladiščenje. 

Posebnosti in prednosti

VK v boxu morda na prvi vtis predstavlja nekoliko več dela v primerjavi z gomilastim načinom. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti. Veliko je odvisno tudi od nas samih koliko znamo improvizirati z gradnjo in kateri materiali so nam lažje dostopni. Pomembna pa so tudi tla, saj so pri gomilastem načinu priporočljiva nasuta tla, kjer se krt ne giblje in kjer lesene kole težje vgradimo v tla. Pri VK v boxih je hranjenje lažje, saj imamo ravno površino. Sistem je nekoliko bolj zaščiten tudi pred vetrom. Košnja pa je tudi lažja pri takem sistemu, saj lahko košnjo izvajamo do filca oz.lesenih desk. Sistem VK v boxih je zanesljiv v sušnih obdobjih, ker je box nekoliko zaščiten iz strani pred izsuševanjem in sončno pripeko.

Zaključek

Bistvo VK je postopno hranjenje deževnikov v tankih slojih. Bolj kvalitetna surovina je uporabljena, boljši vermikompost se lahko pričakuje. VK vedno poteka po načelu kolikor daš toliko dobiš. In kot vsaka stvar je pogoj za uspeh ljubezen in spoštovanje do deževnikov.  

Stopite v stik z nami

Stopite v stik
Obiščite našo trgovino in semenarno

V domačem okolju pod svetim Lovrencem v Dragomerju se že od leta 1992 nahaja trgovina in semenarna Biobrazda.

Obiščite nas
Oglejte si prodajna mesta po vsej Sloveniji

Poiščite proizvode Biobrazda čim bližje vašega doma in tako podprite malega trgovca.

Preveri več
Nazaj na vrh