Dragi bralci, spomladanska številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah! Komaj, komaj smo vanjo spravili vse, za kar smo želeli, da preberete, saj je to res najintenzivnejši čas za vse nas vrtičkarje. Čakajo vas naslednje bogate vsebine:

V uvodnem intervjuju boste spoznali zakonca Kristanc, Andrejo in Luko, mlada vedoželjna zeliščarja, ki sta ustanovila Zavod za uporabno botaniko Divji vrt in pred letom dni še prvi zeliščarski portal Divji vrt (www.divjivrt.si). »Divji vrt je neobdelan, a na njem vse dobro zraste. Med rastlinami; užitnimi, zdravilnimi, uporabnimi, strupenimi, lepimi, redkimi in preprosto zanimivimi, najdemo tisto, kar je resnično pomembno - stik s samim sabo. Kajti razvili smo se v naravi in narava je naš dom, naša skrbnica in učiteljica.« Luka Kristanc je sicer tudi zdravnik družinske medicine in v bližnji prihodnosti načrtuje svojo fitoterapevtsko ambulanto. »Kot zdravnik, botanik in toksikolog bom ljudem skušal pomagati čim bolj celostno, pri čemer bom vključeval tako pripravke slovenskih zeliščarjev kot tudi formulacije farmacevtskih podjetij. Zglede bom iskal pri avstrijskih in nemških zdravnikih,« pravi.

 

Tudi vi uporabljate zastirne folije pri pridelavi jagod ali solate? Doc. dr. Petra Vrhovnik in doc. dr. Ana Mladenovič v njunem članku z naslovom Ftalati iz zastirnih folij prehajajo v zemljo dokazujeta ta, ob vedno večji uporabi folij, pereč pojav. A vendar nam ponujata tudi možne rešitve za zmanjšanje količine ali celo odstranitev ftalatov iz zemlje, za kar obstaja več tehnik. Odstranjevanja se lahko lotimo s fizikalnimi, kemičnimi in biološkimi metodami.


Kako biti samooskrben na enem hektarju? Optimizacija vrta pomeni, da si čim bolj poenostavimo delo in da uporabljamo surovine, ki bi bile sicer odpad (biomasa, veje, star les, papir, karton, tudi stara oblačila iz naravnih vlaken). Za neravne terene vrta in pri določenih tipih zemlje si je smiselno urediti gomilaste ali visoke grede, grede na kartonu, ali terase na pobočju. Piše ddr. Ana Vovk Korže.


O visokih gredah se veliko piše in govori. Vendar, ali e res vse v superlativih? Naš stalni sodelavec Klemen Božnik je v tokratnem članku Visoke grede: prednosti in slabosti osvetlil tudi slabe strani in pomanjkljivosti visokih gred. Razlog je, kot pravi, v tem, da »nepoučenost lahko privede do slabe izkušnje in nezadovoljstva, česar pa si, predvsem pri hobiju, ne želimo.«


Robert Špiler in Tjaša Štruc, avtorja portala www.vrtobilja.si v članku z naslovom Pisan svet okusnih buč predstavljata zanimive sorte buč, ki običajno ne rastejo na vsakem vrtu. Vendar jih je vredno spoznati! Gre za sorte muscade de provence, beretta piacentina, marina di Chioggia, delicia, carnival, hokaido uchiki kuri.


Strokovnjakinja Miša Pušenjak tokrat piše o solatah za vsak vrt. »Solata je res nezahtevna rastlina, a največ napak delamo prav zato, ker jo preveč negujemo – gnojimo in zalivamo. Kaj je najpomembnejše pri pridelavi solate? Sama svetujem čim več vzgoje preko sadik s koreninsko grudo.« V nadaljevanju članka pa še o najpogostejših boleznih (plesnih), škodljivcih (ušeh) in odgovor na to, zakaj solate uidejo v cvet.



V rubriki Narava zdravi, kjer vam o zdravilni uporabi zelišč svetujejo z zeliščne kmetije Plavica Jože Majes ter njegova naslednika Vesna Majes Klančičar in Andrej Majes, tokrat o domačih nasvetih zoper vnetja ušes, ki so precej pogosta pri otrocih.


Hitri testi za določitev onesnaženosti zemlje - Tla gradijo različne komponente, ki jih je mogoče združiti v štiri glavne skupine: minerali, organska snov, zrak in voda. Naravni in antropogeni dejavniki (zgradba kamnin v podlagi in okolici, bližina industrije, prometa itn.) so tudi razlog za onesnaženje tal. Kemijski elementi, kot so nekatere kovine (Pb, Cd, As, Hg, Cr, Sb, Zn ipd.), so v povišanih koncentracijah v tleh strupeni, zato jih najbolje opišemo z besedno zvezo potencialno strupeni elementi (PSE). Kako ugotoviti, ali so tla, na katerih vrtnarite, neonesnažena? Avtorici doc. dr. Petra Vrhovnik in doc. dr. Ana Mladenovič predstavljata teste, ki vam bodo dali hitre rezultate glede vsebnosti PSE ter interpretacijo le-teh..


Želite gojiti ameriške borovnice ali le izvedeti, na kakšen način se tega loteva največji pridelovalec ameriških borovnic na ljubljanskem Barju? Trajče Nikoloski, upokojeni profesor vrtnarske šole v Celju, ekološki vrtnar, čebelar in naravovarstvenik, je avtor dveh člankov: v prvem se je pogovarjal z družino Palčič, ki na 10 hektarjih goji 20 tisoč grmov ameriških borovnic, v drugem pa vas bo opremil z nasveti, kako pripraviti dober substrat za borovnice, kako pripraviti dobro sadilno jamo, kako posaditi negovati, gnojiti itd.


V rubriki Naši zgledi predstavljamo brata dvojčka Aleša in Bojana Kujavca iz Juršincev, ki sta se lotila zanimivega projekta in odkrila nadvse kakovostno gnojilo. Kdo bi si mislil, da bo zaradi iztrebkov ličink hrošča mokarja vrt tako dobro obrodil?

Velik poznavalec samoniklih rastlin in divje prehrane Dario Cortese tokrat v svojem članku Nekaj divjega z vrta in okolice predstavlja breskovo dresen in njivski osat, ki bodo z malo priprave v kuhinji prava kulinarična dogodivščina.


V rubriki okrasni vrt vam bo Klementina iz Vrtnarstva Tement predstavila pogostega predstavnika za zelene žive meje - lovorikovec; sorte, pravilno zasaditev, gojenje, obrezovanje. »Redno obrezana živa meja v spomladanskih ali jesenskih mesecih je odličen zeleni element v prostoru. Hvaležni bodo tudi bolj občutljivi, saj rastlina ne odmetava listja.«


Naši predniki pa so bili samooskrbni tudi na drugih področjih, sami so npr. pridelali tudi material za izdelavo oblačil. Rubrika Bilo je nekoč je tokrat namenjena predstavitvi lanarstva, tej skoraj pozabljeni obrti na slovenskem. Pot od sejanja lana do končnega izdelka – platna – je zelo dolga, o čemer pravi reklo Lan je lan, z njim je posla leto in dan. Ljoba Jenče se je v Hiši izročila (na Notranjskem, natančneje ob robu Cerkniškega jezera), s sodelavci lotila obujanja več različnih izročil, med drugim tudi lanarstva.



V rubriki Ustvarjalni kotiček najdete idejo, kako pripraviti ljubke označevalce za gredice. To je priložnost, da ustvarjate skupaj s svojimi otroki in vnuki.



S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu, boste v tokratni nagradni križanki prejeli Biobrazdine proizvode: vermikompost, zemljo za presajanje, za katero smo z analizo že ugotovili, da gre skoraj za kompost ali pa šoto. Vrtnine na vašem vrtu vam bodo hvaležne …

Rubrika »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank« trenutno miruje. A to ne pomeni, da še vedno ne zbiramo vaših dragocenih raznovrstnih nasvetov in receptov, ki bi jih želeli deliti z drugimi bralci. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega jih lahko vpisujete. Mi pa jih bomo objavili v reviji in si tako medsebojno pomagali. Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala!

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)