Dragi bralci,

poletna številka revije Biobrazda vas že čaka na prodajnih policah!

Že tokratna malce nenavadna naslovnica nas nagovarja z »Narava igra na svoje strune«, kar v tej sezoni ob vremenskih pojavih, ki smo jim priča, vsi dobro občutimo.

Bili smo na obisku pri Nadi Vreže, ki vsakodnevno skrbi za svoj vrt nad Šmarjami pri Jelšah. Od blizu smo si ogledali 'vrt z razgledom', čudovit v vseh letnih časih in s čudovitimi razgledi v vse smeri. Z agronomko z bogatimi izkušnjami, ki si je zasnovala 'toskansko gredo' in 'dišavno pot' smo se pogovarjali, kako je treba načrtovati zasaditve, na kaj vse misliti pri načrtovanju vrta, kako kombinirati rastline itd.


Res vemo, kaj jemo? Ostanki pesticidov v hrani je članek, ki ga je pripravila Irena Kurajić, zaposlena na kmetijski šoli Grm Novo mesto. Raziskala je, koliko pesticidov uporabijo slovenski kmetje v primerjavi z Evropo in kaj so pokazali vzorci uvožene hrane, ki so jih analizirali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS … Kakor koli, če imate možnost sami pridelati varno hrano brez uporabe pesticidov, nikar ne odlašajte, svetuje avtorica.

 

Veste, kaj je alelopatija? Rastline si s tem pojavom med sabo pomagajo ali pa škodijo.

Gre namreč za lastnost rastline, da z določenimi kemikalijami, alelokemikalijami, ki jih sintetizira sama, vpliva na rastline druge vrste pa tudi na živali, glive in bakterije, ali na osebke iste vrste ali sorodne vrste - avtotoksičnost. Slednja je eden od vzrokov za to, da veljajo sorodne rastline za slabe sosede. Na drugi strani je pozitiven ali nevtralen alelopatski vpliv lahko vzrok za dobre sosede. (Viri, ki jih je avtor Uroš Cerkovnik, dipl. inž. kmetijstva uporabil, so navedeni na dnu strani).


Polži, nadloga že od nekdaj! Naš stalni sodelavec Klemen Božnik, mikrobiolog, pa se je tokrat lotil stalne nadloge na naših vrtovih – polžev. Predvsem je opisal invazivne španske lazarje in kako se učinkovito lotiti preganjanja in odstranjevanja.


Strokovnjakinja Miša Pušenjak je na pobudo bralcev tokrat pisala o kobulnicah: korenčku, peteršilju, sortah zelene, v to skupijo pa spadajo tudi komarček, kumina, koper. Poglobljeno je pisala o vzgoji korenčka, peteršilja in zelene in, kar je poudarila, v tem poletnem času še ni prepozno za setev korenkovk, na primer korenčka, ki ga boste lahko imeli za ozimnico.


Bolezni uničujejo rastline. Strokovnjak iz kluba Gaia piše o tem, kako krepimo rastline v njihovi rastni dobi in s tem tudi preprečujemo pojav bolezni. Konec pomladi in poletje sta prinesla veliko padavin in vlaga pomeni veliko nevarnost, saj se z njo pojavljajo številne bolezni. Da ohranimo vrt ekološki, je potrebno veliko dela s krepitvijo rastlin v boju proti boleznim in vremenskim neprilikam.


V rubriki Narava zdravi, kjer vam o zdravilni uporabi zelišč svetujejo z zeliščne kmetije Plavica Jože Majes ter njegova naslednika Vesna Majes Klančičar in Andrej Majes, tokrat o krvavem mlečku, s katerim si uspešno pomagamo pri odstranjevanju bradavic.



Dag Kleva, učitelj, pisatelj, trenutno woofer, pa je za nas pripravil članek o tem, kako si zunaj na prostem sami zgradimo bolj ali manj 'zimprovizirano' peč. Za peko kruha, pice, mesnih izdelkov, … Članek v njegovem jadrnatem in duhovitem slogu najdete v rubriki Naredi sam.


Biologinja Nina Štarkel, vodja projekta dotyFly, nam predstavlja nežno zeleno pomočnico na vašem vrtu. Navadna tenčičarica je koristna zelena žuželka krhkega videza, ki je tako kot številni opraševalci in na splošno žuželke ogrožena zaradi uporabe pesticidov, degradacije naravnega okolja in upada biotske pestrosti. Zato so ključnega pomena za njeno zaščito ekološko vrtnarjenje, sajenje različnih avtohtonih okrasnih in grmovnih rastlin ter izogibanje monokulturnim zasaditvam. Najdete tudi idejo, kako ji narediti dom!


Martin Veselko je permakulturni načrtovalec in učitelj, ustanovitelj zavoda AlterEko, ki je zaradi bolečin v križu, ki so se še izraziteje pojavile ob vrtnarjenju, izumil novo orodje – Ori.

»Plevel je stalnica na vsakem vrtu,« piše. »V strahu, da nam bo plevel zadušil dragoceno

zelenjavo, upogibamo hrbet in napenjamo kolena, da le poberemo vsako malo rastlinico, ki je nismo sami posejali.« Preberite njegovo zgodbo, oglejte si novo orodje in načine njegove uporabe.


Dario Cortese, strokovnjak za samonikle rastline in divjo prehrano bo tokrat na mizo serviral poletni plevel: klasasti repuš in rogovilček. Pleveli so poleti v polnem razmahu in zakaj bi se borili z njimi, če jih lahko pojemo, se sprašuje avtor. Seveda ob pravem času, saj se hitro razrastejo, otrdijo in postanejo za prehrano neuporabni. So pa prehransko vsi po vrsti nekajkrat močnejši od gojene zelenjave, posebno kar se vitaminov in rudnin tiče.


Denis Ledinek z ekološke kmetije Ržen, ki se nahaja blizu vznožja Pohorja, že nekaj let goji čilije in iz njih izdeluje pekoče omakice pod blagovno znamko Pohorc bio čili. Iz lonca paradižnika, šape čebule in ene posebne vrste paprike oz. na kratko čilija, pravi. Kje ga lahko srečate in kako se je njegova pot sploh začela, si preberite v članku: 'Pravijo, ko te Pohorc vseka'.


Prof ddr. Ana Vovk Korže tokrat predstavlja koncept in primer deževnega vrta, s katerim lahko omilimo poplave in zastajanje vode. »Deževni vrt je ureditev za ponikanje (infilitracijo) deževnice ali površinske vode in spada med zeleno infrastrukturo za zadrževanje meteornih voda. Dež, ki pade v kratkem času in v velikih količinah povzroča hitro odtekanje vode in nato njeno zbiranje, pogosto na nepravih mestih, kar občutimo kot poplave ali zaostajanje vode. Z deževnim vrtom lahko problem omilimo ali ga pa trajno rešimo.«


V rubriki okrasni vrt Tina Tement iz Vrtnarstva Tement tokrat piše o kislojubnih rastlinah, med katerimi so praproti, rododendroni … »Uspešno gojenje kisloljubnih rastlin sploh ni nobena umetnost, če zaupamo strokovnjakom, zdravim sadikam ter dobremu substratu. Kisla šota ni nekaj, kar bi si vrtnarji omislili, da bi lahko tržili še eno vrsto zemlje, žal se takšno mišljenje v praksi dejansko pojavlja,« pojasnjuje. Ste vedeli, da rododendroni in ostale kisloljubne vrste rastlin potrebujejo vsaj 120 litrov kisle šote ob sajenju?


S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu boste v tokratni nagradni križanki prejeli enega od izdelkov našega podjetja: vermikompost, prst za presajanje Biobrazda ter šoto Biobrazda. Pravilno izpolnjeno geslo nam pošljite do 30. 9.



Rubrika »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank«, zbirka domačih nasvetov, trenutno miruje. A to ne pomeni, da še vedno ne zbiramo vaših dragocenih raznovrstnih nasvetov in receptov, ki bi jih želeli deliti z drugimi bralci. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega jih lahko vpisujete. Mi pa jih bomo objavili v reviji in si tako medsebojno pomagali. Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala!

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)



Članek Alelopatija – viri:

[1] Ajayi Oyinlola A., Akinola Modupe O., Awodoyin Rasheed O. 2018. Applications of Allelopathy in Crop Protection. Applications of Allelopathy in Crop Protection. V: International Journal of Agriculture and Economic Development, 6(1), 9-23.

[2] Ashraf R., Sultana B., Yaqoob S., Iqbal M. 2017. Allelochemicals and crop management: A review. V: Current Science Perspectives 3(1), 1-13. Dostopno na: www.bosaljournals/csp/. (datum dostopa: 25.5.2019)

[3] Bakhshayeshan-Agdam H., Salehi-Lisar S. Y., Motafakkerazad R. 2015. Allelopathic effects of redroot pigweed (Amaranthus retroflexus L.) on germination & growth of cucumber, alfalfa, common bean and bread wheat. V: Acta agriculturae Slovenica, 105 – 2.

[4] Ferguson J. J., Rathinasabapathi B., Chase C. A. 2016. Allelopathy: How Plants Suppress Other Plants. U.S. Department of Agriculture. Horticultural Sciences Department. University of Florida., dostopno na: edis.ifas.ufl.edu.

[5] Huang L. F., Song L.X., Xia X.J., Mao W.H., Shi K., Zhou Y.H., Yu J.Q,. 2013. Plant-Soil Feedbacks and Soil Sickness: From Mechanisms to Application in Agriculture. J Chem Ecol 39: 232–242.

[6] John J., Shirmila J., Sarada S., Anu. S. 2010. Role of Allelopathy in vegetables crops production. V: Allelopathy Journal 25 (2): 275-312.

[7] Kelton J., Price A. J., Mosjidis J. 2012. Allelopathic Weed Suppression Through the Use of Cover Crops., V: Price A. J. (ur.). Weed Control. IntechOpen, DOI: 10.5772/34196. Dostopno na: https://www.intechopen.com

[8] Ouma G., Jeruto P. 2010. Sustainable horticultural crop production through intercropping: The case of fruits and vegetable crops: A review. V: Agriculture and Biology Journal of North America. 1(5), 1098-1105. Dostopno na: www.scihub.org/ABJNA. (datum dostopa: 25.5.2019)

[9] Science Daily. 2010. Tobacco and nicotine: They are good – as pesticide. Dostopno na https://www.sciencedaily.com/releases/2010/10/101027124734.htm (datum dostopa: 25.5.2019)

[10] Sodaeizadeh H., Hosseini Z. 2012. Allelopathy an Environmentally Friendly Method for Weed Control. International Conference on Applied Life Sciences Turkey. September 10-12, 2012. 387-392.

[11] Zveza potrošnikov Slovenije. 2017. Biocidi pri nas doma. Dostopno na [8]https://www.zps./index.php/okolje-topmenu-320/nevarne-kemikalije/1382-biocidi-pri-nas-doma#Delovanje in uporaba piretrinov (datum dostopa: 25.5.2019)