Dragi bralci, poletna številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah!


15. maja je v tovarni Kemis, kjer so zbirali nevarne odpadke, izbruhnil požar, po katerem so si prav vsi vrtičkarji postavljali vprašanja, kot so: je sploh še varno in smiselno vrtnariti v okolici? Kako močno je zemlja onesnažena? Kako ukrepati na vrtovih, ki so v bližini požara? Predvsem pa vas je zanimalo, ali je možno onesnažena tla očistiti in ali se zemlja po takšnem onesnaženju sploh kdaj regenerira. Vprašanje »Ali je mogoče onesnaženo okolje osnažiti?« smo postavili več strokovnjakom: Miši Pušenjak, strokovnjakinji za zelenjadarstvo, ddr. Ani Vovk Korže, vodji Mednarodnega centra za ekoremediacije z Univerze v Mariboru, ter Matjažu Zupančiču (www.vrtinmi.si), našemu sodelavcu, strokovnjaku za vrtove, ki ste ga lansko sezono lahko spoznali tudi kot gospodarja oz. mentorja v resničnostnem šovu Kmetija.

V novi številki namenjamo precej strani tej tematiki, ki pa se ne nanaša le na konkretno nesrečo, temveč tudi na regeneracijo onesnažene zemlje na območju rudnikov in mest, ki so še posebej obremenjena z onesnaženim zrakom in zemljo.


Za to, da lahko berete zanimiv in hudomušen intervju, smo se tokrat povabili k Mihi Brajniku, ki ga večina izmed vas pozna predvsem s televizijskih ekranov – različnih filmov, oglasov, predvsem pa iz oddaje Moj dragi zmore, ki jo je vodil skupaj z Nino Osenar ter iz kviza Kdo bi vedel. Od svojega hektičnega vsakdana, ki je razpet med odrske deske in studio, se umakne v zeleno obdano domovanje na Zaplani, ki si ga je ustvaril z ženo Tino in kjer sedaj živita z otrokoma. Čeprav je odrastel v mestu, se je življenja stran od ponorelega sveta hitro navadil in prizna, da bi se težko vrnil v mesto. V pogovoru nam je razkril, kako se sprošča z delom na vrtu.

 

Naš stalni sodelavec Klemen Božnik tokrat piše o naravnih metodah proti plevelu, pri čemer na prvo mesto postavlja vrelo vodo, kis in natrijev hidroksid. Naredil je poskus in ga dokumentiral s fotografijami. Opis postopka si lahko preberete v članku Kako se lotimo plevela na prijaznejši način.

Ste razmišljali, da bi naredili gomilasto gredo? Ddr. Ana Vovk Korže je opisala postopek, kako jo izdelamo in pojasnila pozitivne vidike gomilaste grede. Ta je vedno napolnjena z materiali, ki omogočajo notranjo vodno bilanco, in zato ne potrebuje stalnega dodatnega zalivanja, v zimskem času pa je toplejša in s tem omogoča daljšo vegetacijsko sezono večini rastlin. Vas mika izdelava?

Robert Špiler in Tjaša Štruc, avtorja spletne strani www.vrtobilja.si v članku z naslovom Zmanjšajmo porabo vode za zalivanje vrtov podajata nasvete in predloge, s čim vse si lahko pomagamo, da bo vrtnine potrebno čim manj zalivati.


Strokovnjakinja Miša Pušenjak v svoji rubriki tokrat odgovarja na tri vprašanja bralcev; prvo vprašanje se nanaša na množičen pojav uši letos na vrtninah in v okrasnem vrtu; drugo vprašanje je poslal bralec, ki ga zanima, zakaj je potrebno ali le zaželeno pokrivati paradižnik in kako ga še sicer razvajati, da bo plodov čim več; tretje vprašanje pa se nanaša na odstranjevanje plevelov, zlasti slaka.


Velik poznavalec samoniklih rastlin in divje prehrane Dario Cortese v svojem članku Poletje v divjini tokrat predstavlja dve užitni rastlini, ki se lahko neobičajno uporabljata v kulinariki: obmorski oman bo pripravil z mladim krompirjem, navadno korenje (ki ni to, kar mislite) pa v paradižnikovi solati.

V rubriki okrasni vrt se Klementina iz Vrtnarstva Tement osredotoča na manj občutljive sorte okrasnih rastlin. Predstavlja izbor trpežnih rastlin, ki skoraj ne morejo razočarati ter svetuje, kako jih kombinirati v gredice in skrbeti zanje.


Med ekološkimi kmetijami smo za to številko izbrali zeliščno kmetijo Kolarič, ki se nahaja v kraju Sv. Ana v Slovenskih goricah. Zakonca Danica in Jože Kolarič sta gostoljubna gospodarja, ki svoje goste razvajata tudi s kulinariko. Njun zeliščni vrt je sicer del Anine učne poti, ki jo je zasnovalo turistično društvo tega kraja, ki je tudi sicer znano po turizmu.


Dag Kleva je učitelj, pisatelj in trenutno wwoofer. Kaj pomeni, da je wwoofer? Pomeni, da je član organizacije, ki že leta združuje kmetovalce in prostovoljce, ki potujejo po svetu, se ustavijo na izbrani kmetiji in tam za hrano in nastanitev prostovoljno delajo. Objavljamo njegovo reportažo – opis nadvse zanimivega bivanja na kmetiji s Sicilije.


V rubriki Bilo je nekoč predstavljamo zgodovino ljutomerskega kasača, ki je sicer zabeležena v Muzeju ljutomerski kasač v Ljutomeru. Prvo društvo beleži dirke in druge dogodke vse od leta 1875 …


V rubriki Ustvarjalni kotiček boste našli postopek izdelave hotela za žuželke. Najrazličnejše žuželke na vrtovih opravijo ogromno dela in so nenadomestljivi pomočniki vsakega vrtnarja. Zato jim lahko napravite dom.

 

S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu, boste v tokratni nagradni križanki dobili naravno zobno pasto, narejeno na osnovi rastline neem, ki lahko pomaga pri mnogokateri sicer neodpravljivi težavi.

Rubrika »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank« trenutno miruje. A to ne pomeni, da še vedno ne zbiramo vaših dragocenih raznovrstnih nasvetov in receptov, ki bi jih želeli deliti z drugimi bralci. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega jih lahko vpisujete. Mi pa jih bomo objavili v reviji in si tako medsebojno pomagali. Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala!

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)