Dragi bralci, jesenska številka revije Biobrazda vas že čaka na prodajnih policah!

Pogovarjali smo se z Olgico Koren, ki je pred šestimi leti na Facebooku ustanovila skupino Vrtičkarji. Vsakodnevno je zelo živahna in po FB-statistiki je tedensko aktivnih sodelujočih v debatah preko 21.000. Objavljajo fotografije svojih pridelkov, si medsebojno svetujejo, se tolažijo ob vremenskih ujmah, se spodbujajo, si izmenjavajo ali podarjajo semena in sadike, delijo mnenja idr. Ali vas zanimajo njena opažanja? Smo Slovenci kot vrtnarji nevoščljivi, privoščljivi, moderni, tradicionalni? Ne zamudite intervjuja.

 

Tamara Urbančič, mentorica kmetijskih krožkov na več osnovnih šolah, ki tudi sama živi na samooskrbni kmetiji, nam je predstavila fižol v vsej svoji luči in veličini: vsebuje malo maščob, a veliko vitaminov in je najcenejši vir beljakovin. Na kaj je treba paziti pri sajenju, kaj narediti, ko je nitast, kako se ga najbolje olušči …Tudi recept za fižolovo sladico ne manjka!

 

 

Naredi sam! Naš stalni sodelavec Klemen Božnik nam je tokrat opisal način, kako si sami doma naredimo kuhinjski vermikompostnik. »Ne glede na to, ali imamo vrt ali ne, je en vermikompostnik koristno imeti v kuhinji. Tako s pomočjo deževnikov

predelamo kuhinjske odpadke, jim zmanjšamo volumen, in četudi gojimo samo sobne okrasne rastline, imamo zanje dve 'prehranski dopolnili': vermikompost in pa njegov izcedek,« uvodoma piše v članku.


Gvarana, efedra, garcinia cambogia, grenka pomaranča, yerba mate … Ddr. Ana Vovk Korže nam je v svojem članku Termogene rastline ali 'maščobni gorilniki' predstavila znane termogene rastline, ki jih najdemo tudi v Sloveniji. In seveda razložila, kaj sploh so in kako delujejo. Predvsem pa nas je opozorila na posledice uživanja le-teh, ki jih mnogi dobavitelju ob obljubah, da boste z uživanjem le-teh shujšali, ne omenjajo.

 


Strokovnjakinja Miša Pušenjak se je na pobudo bralcev tokrat lotila treh tematik: ena je kako pripravimo vrt na zimo, druga je odgovor bralcu, kakšno škodo delajo ličinke majskega hrošča (ste vedeli, da so ličinke majskega hrošča zelo podobne ličinkam zlate minice, ki pa sploh ne povzročajo škode?), in tretja tema govori o nadležnem plevelu slaku ter ali je njegovo zatiranje sploh lahko uspešno.


V rubriki Narava zdravi, kjer vam o zdravilni uporabi zelišč svetujejo z zeliščne kmetije Plavica Jože Majes ter njegova naslednika Vesna Majes Klančičar in Andrej Majes, tokrat o koristni uporabi želoda, iz katerega lahko naredimo želodovo kavo.


Vina, pridelana po biodinamični metodi. Dag Kleva, učitelj, pisatelj, trenutno woofer, je naredil reportažo s svojega bivanja na posesti Sulauze v bližini Marseillesa v Franciji, kjer pridelujejo odlična vina. Tam se je spoznal z biodinamičnimi metodami kmetovanja, nad katerimi, tako pravi sam, sprva ni bil navdušen. A prepričal se je, da vendarle delujejo. Slikovita reportaža vas ne bo pustila ravnodušnih.


V rubriki Predstavljamo ekološke kmetije tokrat predstavljamo kmetijo Dvornik na Koroškem. Leta 2011 se je na kmetiji Dvornik odvijal resničnostni šov Ljubezen na seniku (nem. Bauer sucht Frau), v katerem sta se zaljubila Damijan Smolak in Erika. »In od takrat na kmetiji gospodariva midva, presrečna, da sva se našla, zaljubila in ostala skupaj,« povesta.


Strokovnjak za samonikle rastline in divjo prehrano Dario Cortese tokrat v svojem članku Divji plodovi za divje jedi predstavlja jerebiko, zanimivo drevo z rdečimi kislo-trpko-grenkimi plodovi, ki pa so vendarle polni vitamina C. Iz njih, tako vam svetuje Dario, lahko naredite marsikaj okusnega.

Robert Špiler in Tjaša Štruc, avtorja portala www.vrtobilja.si, nam v članku z naslovom Vrt je najboljša shramba skušata predstaviti malo drugačen pogled na pripravo ozimnice. Zakaj je poleti na vrtu vsega preveč, pozimi pa je vrt prazen? »To je seveda temeljno vprašanje, iz katerega izhaja vse, kar bova zapisala v tem prispevku. Spomladi nas spomladanska energija žene k delu na prostem, vrt na veliko zasadimo in bolj ali manj pridelke pobiramo od maja do avgusta. Da vrt ostane poln tudi pozimi, pa je treba poprijeti za delo tudi v juniju in juliju.«


Medvejke, so res skoraj pozabljene? V rubriki okrasni vrt vas bo Klementina iz Vrtnarstva Tement prepričala, da bi rešile marsikatero težavo na vrtu. To so odporne, nezahtevne, lepe grmovnice, ki so se v preteklosti množično uporabljale za javne površine in zasebne vrtove. Sedaj so prišle iz mode, le redkokdo še sadi medvejke, a v mešanih živih mejah so nepogrešljive, saj jih odlikuje hitra rast in še marsikaj …


Ste že slišali za emmer? Pravijo, da je emmer ali dvozrnica sin enozrnice, ki naj bi nastal nekoliko prej, pred več kot 8000 leti (pšenica šele pred 2000 leti), in če ne bi imel te sreče, da so ga ponovno obudili, zanj ne bi več vedeli. Spada med trda žita in je torej idealen za domače rezance, palačinke, pite, vlečeno testo ... Če želite vedeti kakšnega okusa je, kako se uporablja …, pa si preberite izkušnjo iz prve roke, ki vam bo zaupala Tina Gajšek, ki pripravlja zabojčke Brevkine svežine.


S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu, boste v tokratni nagradni križanki prejeli izdelke z ekološke kmetije Pr Šmajd, in sicer BIO CBD kapljice in konopljin čaj. Pravilno izpolnjeno geslo nam pošljite še letos do konca leta (31. 12.)!



Rubrika »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank«, zbirka domačih nasvetov, trenutno miruje. A to ne pomeni, da še vedno ne zbiramo vaših dragocenih raznovrstnih nasvetov in receptov, ki bi jih želeli deliti z drugimi bralci. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega jih lahko vpisujete. Mi pa jih bomo objavili v reviji in si tako medsebojno pomagali. Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala!

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)