Revija biobrazda

Revija za sonaravno vrtnarjenje in domačo samooskrbo

Revija Biobrazda 15. številka

Poletna številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah!

Tokrat smo se pogovarjali z Jasmino Kandorfer, ki je gledalcem oddaje Klepet ob kavi poznana kot televizijska voditeljica, ki s strokovnjaki z različnih področij sproščeno klepeta o zdravem načinu življenja ter različnih alternativnih in ezoteričnih vsebinah. Mi smo jo povprašali o njenem vrtu, načinih vrtnarjenja ter pogledu na vse, kar raste okrog nas. Pričakovano smo dobili kar nekaj zanimivih pogledov.

 

Ste se kdaj vprašali, kdo vse živi v kompostu? S prostim očesom vidne živali delimo na makrofavno in megafavno, piše Anže Rovanšek, ki se tudi sicer ukvarja z vermikompostiranjem in kompostiranjem. V svojem članku je opisal več kot dvanajst predstavnikov makrofavne, ki so pomemben del prehranjevalne verige znotraj procesov razgradnje organske snovi in jih pogosto najdemo v domačih kompostnikih.


 

Klemen Božnik nam je tokrat pripravil članek Zakaj zbolijo rastline, v katerem sprva razloži vzroke za najrazličnejša obolenja rastlin, nato pa ponudi tudi nasvete, kako skrbeti za rastline, da bo možnosti za bolezni čim manj.

 

Robert Špiler in njegova Tjaša (poznana s svojo hiško pod orehom in spletno stranjo www.obilje.si) sta tokrat v svoji rubriki pripravila nasvete za gojenje sladkega krompirja – batate. Pravita, da sadike sladkega krompirja lahko vzgojimo sami, vendar moramo na to misliti že marca. Kako jih nakaljujemo, pripravimo gredo, presajamo na prosto, pobiramo in skladiščimo … Naučite se in drugo leto lahko pričnete!



Da cunje zadržujejo vlago v prsti?! Zanimivo. O tem poskusu piše prof. ddr. Ana Vovk Korže iz Mednarodnega centra za ekoremediacije (FF Maribor), ki pride do naslednjih rezultatov: cunje v gredi odlično zadržujejo vlago v prsti. Če vas tema navdušuje, lahko v članku najdete nasvete za postopek izdelave grede iz tekstila.


V rubriki strokovnjakinje Miše Pušenjak tokrat najdete kopico nasvetov na nekaj različnih tem; prva so kapusnice, kjer Miša podrobneje predstavi uspešno vzgojo le-teh ter tretiranje najpogostejših škodljivcev; v nadaljevanju o različnih vrstah radičev in endivij, ki rastejo pri nas, in bistvenih razlikah med njimi. Za konec pa še o dveh pogostih škodljivcih: o porovi zavrtalki in zelenini muhi.



Velik poznavalec samoniklih rastlin in divje prehrane Dario Cortese v svojem članku Divja obmorska gostija tokrat predstavlja tri – kot že naslov pove – rastline, ki rastejo ob ali v morju. Spoznajte jih, naberite, pripravite in se nahranite 

V rubriki Naši zgledi tokrat Zgodba o sladkem pelinu, kjer predstavljamo zasavčana Edgarja Prša, ki že več let uspešno goji to vedno bolj poznano rastlino, ki naj bi uspešno pomagala pri zdravljenju različnih bolezni, tudi rakavih obolenj. Izdeluje eterična olja, hidrolate, čaje … Zanimiv sogovornik nam bo iz prve roke izdal kar nekaj posebnosti te skrivnostne rastline.

V rubriki zeliščni vrt Monika z zeliščne kmetije Hanuman poleg sladkega pelina predstavi še ostale peline, ki rastejo pri nas: navadni pelin, pehtran, abraščico … Kdaj in kako jih uporabljati? Z bralci pa je tokrat delila tudi recepte za pripravo domačih olj za zaščito pred soncem. Ste vedeli, da ima olje pšeničnih kalčkov zaščitni faktor 30?


Sara Li je zares zanimivo dekle! Dali smo ji priložnost, da je v reviji z nami delila svojo potovanje (s kolesom in prijateljico) po Veliki Britaniji, kjer je spala pod milim nebom, pomagala na kmetiji, na koncu pa pristala pri tam najboljšem in zelo znanem urbanem vrtnarju Marku Ridsdillu Smithu (www.verticalveg.org.uk), s katerim je ustvarjala zanimive praktične rešitve za vrt (namakalne zabojčke, opore za paradižnik …) in se z njim dogovorila tudi za celomesečno skrb za njegov vrt med njegovim dopustovanjem. Tudi v prihodnji številki ostaja Sara z nami s svojim pričevanjem in fotoreportažo, kako ji je šlo, in kaj vse bo zraslo na urbanem vrtu na drugem koncu Evrope.

V rubriki Jejmo zdravo tokrat najpomembnejše o vitaminih, nosilcih življenja. Kaj to sploh so, kateri so najbolj pomembni in kako ter zakaj jih uvrščamo po posameznih skupinah.


Martina Gajšek z ekološke kmetije Brevkina svežina tokrat poleg kolumne, v kateri vsakokrat predstavlja svoje mnenje in (morda) kritično osvešča javnost, skupaj s Petrom – 'gazdo' kmetije, pišeta o pravočasnih jesenskih setvah (oziroma raje sajenju!) v rastlinjaku, ko se dan vedno bolj krajša.

Se spomnite članka iz prejšnje pomladi, ko sta pisala o cepljenju marelice na črni trn? No, cepiči so se prijeli in drevesa rastejo, zdaj pa so se pojavila nova vprašanja: kakšno gojitveno obliko izbrati, koliko narazen saditi, kako obrezovati ipd. Tistim, ki jih zanima uspešna vzgoja sadnega drevja, Martina tokrat predstavljata zanimivo študijo iz ZDA o vzgoji češenj v obliki UFO - po naše 'pokončno rodni poganjki'. Več o tem v novi številki …


V rubriki okrasni vrt Klementina Tement iz Vrtnarstva Tement piše nikoli končano zgodbo o živih mejah. Katero izbrati, cvetoče, zimzeleno, divjo, urejeno …? Predlaga 'nadomestke' za vse preveč uporabljane ciprese (kleke) in piše tudi o tem, kateri škodljivec zadnja leta suši ciprese in pustoši pušpane.

V ustvarjalnem kotičku tokrat dobite idejo in navodila za izdelavo vrtne palčice iz gipsa. Da si boste lahko ljubko popestrili vaš gartlc!

S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu, boste v tokratni nagradni križanki dobili enega od Biobrazdinih proizvodov za sonaravno vrtnarjenje. Naj namignemo – pod geslom se skriva ime živali, ki je skoraj že postal tudi vaš najboljši prijatelj.

VZAJEMNO SODELOVANJE kot vedno: skupaj ustvarjamo rubriko »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank«. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega boste vpisali zanimive nasvete, recepte, ki bi jih radi delili z drugimi. Mi pa jih bomo objavili v reviji in tako drug drugemu pomagali. Tudi tokrat delimo vaše nasvete kako povrtninam pomagati proti porovi in korenjevi muhi, kako se znebiti uši na fižolu, in zopet nasveti proti polžem in komarjem …Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala, z veseljem ga bomo objavili.

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)