Zimska številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah.

Praznujemo! Sprašujete zakaj?

Poleg bogate vsebine ste tokrat prejeli tudi DARILO – vrečko s semeni, saj letos podjetje Biobrazda obeležuje 25-letnico svojega delovanja!

Kdo vse se skriva za podjetjem in revijo Biobrazda? Tokrat v rubriki Na obisku 'razgaljamo' kar same sebe, tako da nas boste lahko bolje spoznali. Da ne zgrešite, naslov članka je Bližnje srečanje s 25-letnim barjanskim kitom.

Kako pa vermikompostirajo drugje? Predstavljamo vam podjetje PUR VER, ki je največje in kot tako edino podjetje, ki se ukvarja z vermikompostiranjem v Belgiji. Z njimi se je pogovarjal naš redni sodelavec Klemen Božnik. Spoznali boste njihov način tehnologije, lahko pa vam izdamo, da imajo šest proizvodnih linij s kapaciteto 500 ton pridelave vermikomposta letno.

Sledi zanimiv članek o aktiviranem biooglju, ki ga vedno bolj spoznavamo kot izboljševalca tal. Avtorica članka je dr. Tanja Bagar, mikrobiologinja, ki je vodja raziskovalne skupine Zeleni rudnik Pomurja, ki se ukvarja z raziskavami biooglja. »Oglje po sestavinah ni nekaj zelo posebnega, je le zelo trdno vezan ogljik. Vendar ko ga pogledamo pod mikroskopom, vidimo, da je sestavljeno iz izredno majhnih por. In ravno te mu dajejo edinstvene lastnosti,« pravi avtorica, ki v nadaljevanju članka razloži, kakšen praznik imajo rastline, ko jim dodamo aktivirano biooglje.

Tudi vi dodajate jajčne lupine v kompost? Pa jih zmeljete v prah? V članku jajčne lupine za rodovitno prst avtorica ddr. Ana Vovk Korže prikaže poskus s solno kislino, ki dokazuje, da če uporabimo napol strte jajčne lupine, se kalcijev karbonat zadrži v delčkih lupin, saj ni dostopen zemlji. In obratno, če jajčne lupine zmeljemo v prah, se izdatnost jajčnih lupin 20-krat poveča, saj je preko prahu karbonat dostopen in se takoj absorbira v zemljo. Preberite si tudi, kakšno vlogo ima kalcijev karbonat v zemlji.

V članku Ste se naveličali ohrovta in radiča smo prikazali nekaj primerov uspešnega vrtnarjenja v različnih vrstah rastlinjakov. Avtorice knjige Sveža zelenjava 365 dni v letu namreč trdijo, da je večina naših rastlinjakov napačno postavljenih in zato pozimi niso uporabni. Da bi res dosegli maksimalno zajemanje toplote, je zelo pomembno, pod kakšnim kotom lovijo sončne žarke in kako jih zadržujejo.


Seme je rastlina v malem in v njem je zaloga hrane za mlado rastlinico za tako dolgo, dokler ni sama sposobna črpati hranil in iz njih ustvarjati rastlinske dele. Zakaj včasih seme ne vzkali? Kako dolgo lahko shranjujemo semena in kje? Katere rastline so svetlokalilke in kaj to pomeni? Miša Pušenjak pa se je tokrat v svoji rubriki razpisala v dveh temah. Prva je o semenih, druga pa o prvih spomladanskih opravilih na vrtu. Ker nas mnoge spomladi že srbijo prsti, se vedno znova vprašamo: kdaj je pravi čas začeti? In prvo pravilo, ki ga Miša vedno znova poudarja, je, da spomladi z delom na vrtu ne hitimo.



Apnenčeva moka nevtralizira tla. Na splošno vrtninam ustrezajo blago kisla do nevtralna tla, kar izraženo s pH-vrednostjo pomeni od 6,5 do 7. Vrednosti pod 7 kažejo na kisla tla, nad 7 pa so alkalna. Glavni razlog, zaradi katerega je treba uravnavati kislost tal, je prehranjevanje rastlin, saj bolj kot so tla kisla ali bazična, manj hranil je dostopnih rastlinam. S poskusom, ki je opisan v članku, lahko ugotovite, če je vaša prst na vrtu kisla. V primeru, da je, jo lahko nevtralizirate z apnenčevo moko.


So vas kdaj privlačili bonsaji, ta drobcena drevesa? Naša sodelavka Sara Li je tokrat naredila intervju z znanim učiteljem Markom D'Cruzom, ki ima v Londonu svojo šolo bonsajev. Spoznali boste nekaj skrivnosti in tehnik vzgoje bonsajev – nikoli se ne ve, morda pa koga članek navdihne, da se začne s tem ukvarjati?


Predstavljamo vam ekološko kmetijo Bogovič, kjer so eni izmed redkih biodinamičnih pridelovalcev sadja v Sloveniji. Gojijo predvsem jabolka. Na svoji kmetiji, ki se razprostira na južnih predelih bizeljskega gričevja, kjer so idealni pogoji za sadjarjenje, pa pridelujejo tudi jagode, s katerimi so se začeli intenzivneje ukvarjati že davnega leta 1971, ko smo zasadili prve jagode na foliji.


Velik poznavalec samoniklih rastlin in divje prehrane Dario Cortese v svojem članku Divje priprave na pomlad tokrat predstavlja tri zgodnjespomladanske rastline, ki jih lahko uporabimo v solatah: kurja črevca, deveterolistno konopnico in navadno barbico. Spoznajte te povsod rastoče rastline in si po receptih, ki jih Dario vsakokrat priloži, pripravite okusen in zdrav obrok!

Ivan Volčjak iz Šalke vasi se je pred leti odločil in začel v svoji kleti gojiti gobe, ki izvirajo iz Kitajske. Gre za šitake, ki niso le priznana kulinarična specialiteta, ampak tudi dokazano spodbujajo delovanje imunskega sistema, nadvse zanimiva pa je tudi njihova pridelava. Predstavljamo njegovo zgodbo …



V rubriki okrasni vrt Klementina iz Vrtnarstva Tement tokrat pričenja cikel člankov na temo plezalk. »Svet popenjavih rastlin je širok, navihan, pelje lahko tudi do 15 metrov in več visoko,” pravi. In ker je plezalk (takšnih in drugačnih, zimzelenih ali užitnih itd.) veliko, se bo članek o plezalkah nadaljeval še v prihodnji številki.


Ste prepričani, da veste, kaj je medica? Če ste mislili, da je to sladka žgana pijača, obogatena z medom, ste se pravzaprav zmotili. Prava medica, ki so jo pili naši predniki, je bila namreč medeno vino, ki je najverjetneje najstarejša alkoholna pijača. Mi pa vam tokrat predstavljamo Gregorja Jereta iz Čebelarstva Jere, kjer so edini, ki so naredili celo paleto teh pijač; glede na ostanek neprevretih sladkorjev delijo svojo medico na sladko, polsladko in celo suho. Nekateri od njihovih izdelkov so že ovenčani s slovenskimi in tujimi priznanji.


Z novo številko uvajamo novo rubriko Bilo je nekoč, kjer vam bomo v sliki in besedi predstavljali, kako so ljudje živeli in delali v preteklosti. Tokrat predstavljamo delovanje reda menihov trapistov, ki so živeli na gradu Rajhenburg v Brestanici. Zemljo so obdelovali ročno, a so bili tudi prvi, ki so leta 1929 kupili traktor. Ste vedeli, da so bili strogi vegetarijanci? Edino sir trapist, ki so ga izdelovali v samostanu in se imenuje po njih, so lahko jedli ob nepostnih dneh.

V tej številki predstavljamo dve zanimivi sorti: mehiško kumarico, katere videz spominja na lubenico (razen velikosti, seveda), ki jo lahko vzgojite tudi za senčenje terase in pa drevesasti paradižnik, ki ima majhne oranžne plodove, ki so sladki s priokusom marelice.

Ravno prav za še vedno dolge zimske večere: v ustvarjalnem kotičku tokrat najdete postopek izdelave pletene košare – najboljše za izdelavo so vrbove veje - čaka pa vas tudi nagradna križanka, ki vam lahko prinese lepo nagrado: biooglje za izboljšanje prsti na vašem vrtu.

Še vedno nam lahko pošiljate domače preverjene nasvete proti škodljivcem na vrtu, boleznim rastlin … Ko se bodo nabrali, jih bomo objavili v reviji, tako kot doslej. Lahko pridete v trgovino in nam nasvet osebno zaupate, tisti pa, ki ste od daleč, nam ga pošljite po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala!

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)