Dragi bralci, poletna številka revije Biobrazda vas že čaka na prodajnih policah!

Bili smo na obisku pri Mateji Reš, ki živi v Zgornjih Gorjah na Gorenjskem. Mateja Reš je (so)avtorica knjig Čarobni svet buč, Bučna kuhinja za vsak okus, Letni časi v kuhinji in Kuhajmo z Matejo Reš. Njena dolgoletna strast je kulinarika s poudarkom na pripravi preprostih, zdravih, lokalnih in sezonskih jedi. Večino hrane pridela na svojem uporabnem vrtu, za katerega pa pravi, da ni urejen, kot bi si želela. »Dela si vedno nakopljem preveč, po drugi strani pa sem nagnjena k temu, da reči ne dokončam, če ni nujno. Tako je vrt barvit, raznolik, zapleveljen, občasno tudi obremenjujoč,« pravi. Pripravlja kuharske delavnice na temo zdrave, lokalne, sezonske hrane s poudarkom na tem, kar nam zraste na vrtu, uspešno sodeluje z medgeneracijskim centrom Radovljica in Kranj. Z vami bo poleg nekaj domačih receptov za sladoled in druge jedi delila svoje iskrene poglede na svet in življenje.


Ddr. Ana Vovk Korže nam je v svojem članku Shranjevanje vlage v prsti v vročih dneh predstavila nekaj uspešnih metod. Priporočljivo je namreč poznati sisteme shranjevanja vlage v zemlji, ki bo koreninskemu sistemu na razpolago tudi v vročih dneh, ko bo manj ali nič padavin. In vsi predstavljeni sistemi so popolnoma enostavni.

 

Naš stalni sodelavec Klemen Božnik vas bo tokrat prepričal s svojim člankom Zakaj plastika ne sodi v kompost in zakaj naj bomo pri ločevanju odpadkov – da plastika ne zaide na kompostni kup – kar se da dosledni. Spoznali boste tudi razliko med termini 'bio plastika' in 'razgradljiva plastika'. »Tudi če so npr. vrečke biorazgradljive in primerne za kompostiranje, še zdaleč niso brez škodljivih snovi in ne vzemite tega kot izziv,« piše avtor.

Kaj je pravzaprav šota in kako se uporablja? Mag. Trajče Nikoloski, upokojeni profesor vrtnarske šole v Celju, ekološki vrtnar, čebelar in naravovarstvenik se je tokrat lotil izziva in nam predstavil šoto in vse vidike njene uporabe. Šota je plast odmrlih delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se plast šote počasi debeli. Šota, pomešana z zemljo, je odličen naravni material, ki se uporablja v vrtnarstvu, sadjarstvu in cvetličarstvu, ker ne vsebuje dodatkov, semen plevela, nematod ali bolezenskih klic.


Strokovnjakinja Miša Pušenjak se je na pobudo bralcev lotila pisanja o treh škodljivcih, ki delajo škodo na naši vrtninah. »Škodljivcev je res vedno več. Redno se pojavljajo vprašanja o strunah, v letošnjem letu pa se je tej zbirki pridružil še bramor. Žal odgovor, kako se jih znebiti, ni kratek in enostaven, če želimo pridelovati zdravo hrano in hkrati ohraniti čisto naravo za naše potomce. Ker je vreme vedno bolj nepredvidljivo, je nujno, da za zemljo skrbimo bolje, kakor smo do sedaj. Pretirano željo po rekordnih pridelkih pa naj zamenja želja po zdravih pridelkih,« piše Miša. Tokratna tarča so strune, bramor in bolhač - kako se na naraven način lotimo njihovega odganjanja.


V rubriki Narava zdravi, kjer vam o zdravilni uporabi zelišč svetujejo z zeliščne kmetije Plavica Jože Majes ter njegova naslednika Vesna Majes Klančičar in Andrej Majes, tokrat o uporabi ognjiča, ki cveti skorajda na vsakem vrtu. Jože Majes vam je zaupal recept za izdelavo domačega ognjičevega mazila.


Neopazne, a požrešne in učinkovite. To so pikapolonice. Ste vedeli, da so pikapolonice hudo požrešni stroji za škodljivce na vašem vrtu? V Sloveniji je teh drobnih hroščkov okoli 90 vrst. Najpogostejše so mesojede vrste, ki jedo predvsem listne uši, kaparje, tudi pršice, tripse itd., poznamo pa tudi rastlinojede in tiste, ki jim teknejo glive. Članek o pikapolonicah, kjer sta predvsem predstavljeni 'ta prava', sedempika polonica in pa invazivna tujerodna vrsta harlekinska polonica, je napisala biologinja Nina Štarkel, vodja projekta dotyFly.


Strokovnjak za samonikle rastline in divjo prehrano Dario Cortese tokrat v svojem članku Divje vztrajno in začimbno predstavlja enoletno suholetnico in navadni pelin, ki ju z malo priprave v kuhinji spremenite v zanimive 'divje' jedi.

Manj poznane medonosne rastline so evodija, japonska sofora, kanadska šmarna hrušica in paulownija. O njih se je razpisal Luka Kužnik iz Eksotične vrtnarije Zeleni zmaj.


Za rubriko Predstavljamo ekološke kmetije smo se tokrat odpravili na Dolenjsko. Pot, ki nas je vodila mimo samostana Stična, nato pa se povzpela na zelene hribčke proti vasi Vintarjevec, nas je pripeljala na posestvo Preščan, ki se tu nahaja že od daljnega leta 1850. Pričakali st nas Magdalena Metelko in njena hčerka Lenka. O tem, s čim vse se ukvarjata, si preberite v novi številki.


V rubriki Naši zgledi predstavljamo Martina Kržiča, ki je v okviru svojega študija prišel na zanimivo in unikatno idejo, da bo iz presežkov kruha izdeloval žganje. Ker imajo doma Žganjekuho Kržič, je seveda to idejo lahko realiziral, a pri tem naletel na mnoge birokratske ovire in jih uspešno premostil. Poznate žganje iz presežkov kruha? Imenuje se … (tega vam seveda ne smemo izdati, odgovor se nahaja v novi številki naše revije).

Robert Špiler in Tjaša Štruc, avtorja portala www.vrtobilja.si v članku z naslovom Dvignjena greda, alternativa visoki. Predstavila sta tehnične razlike med omenjenima gredama, ki vplivajo predvsem na delo, čas in energijo, ki jo takšnim gredam posvečamo tekom sezone oz. več sezon in glede na zalivanje, škodljivce itd. Vi pa se boste odločili, katera je boljša alternative za vas!

Vrtnic in sonca! Se strinjate, da ni poletja brez sanjarjenja med cvetočimi in dišečimi grmi, ki nas zapeljujejo že stoletja? Vrtnice res pričakujejo kanček več pozornosti, vendar trud nedvomno poplačajo s svojo brezčasno eleganco v času cvetenja. V rubriki okrasni vrt vam Klementina iz Vrtnarstva Tement predstavlja nekaj sort lokalnih in najbolj odpornih vrtnic.


Morda vas jeseni čaka še eno opravilo: jesenska setev trave. Tu pa ni vse tako enostavno, sploh če smo si v mislih risali popoln gost nizko pokošen temno zelen tepih. Tudi trava potrebuje svoj čas. Najprej je potrebna priprava podlage, ravnanje terena, izbira semena in setev, nato sledijo košnja, gnojenje, obnavljanje, veliko zalivanja, pa ubadanje z mahom in plevelom … Nekaj nasvetov pri setvi trave ponujata Urška Bregar in Jerneja Jošar.


Sprehod po naravi in nekaj truda se vam lahko obrestujeta v obliki simpatične prepletene košare. V rubriki Ustvarjalni kotiček najdete navodila, kako jo izdelate. Za osnovo potrebujete pet malce debelejših vrbovih vej približne dolžine do 1,5 m, ki ste jim osmukali liste, nato pa še 10 čim tanjših in čim daljših vrbovih vej. Poskusite, ni tako težko …


S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu, boste v tokratni nagradni križanki prejeli ekološke proizvode podjetja Endovital: macerat iz smrekovih vršičkov, med oplemeniten s cvetnim prahom ali gozdni  med. Pravilno izpolnjeno geslo nam pošljite do 30. 9.!



Rubrika »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank«, zbirka domačih nasvetov, trenutno miruje. A to ne pomeni, da še vedno ne zbiramo vaših dragocenih raznovrstnih nasvetov in receptov, ki bi jih želeli deliti z drugimi bralci. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega jih lahko vpisujete. Mi pa jih bomo objavili v reviji in si tako medsebojno pomagali. Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala!

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)