Dragi bralci, pomladna številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah!

 

Tokrat smo se povabili k Marjanu Zgoncu, slovenskemu glasbeniku, ki ima svojo oazo miru na Zaplani. Na svojem posestvu si je zgradil majhen ribnik, vanj naselil zlate ribice in lokvanje, postavil mlin na vodi, zgradil hišico s prekmursko kritino … Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj mu daje še poseben užitek in kako razmišlja o naravi, med drugim nam je razodel, kje vse dobi navdih za svoje pesmi. »Kdor ima rad naravo, ne more biti slab človek,« je prepričan. Pa vi, se strinjate z njim?

Naš stalni sodelavec Klemen Božnik tokrat piše o razkuževanju v vrtnarstvu. Je zaželjeno ali cello potrebno? Če je obdelano okolje zdravo, lahko v njem ravnamo dokaj brezskrbno, je prepričan. “A z vsakim posegom na vrtu, pa tudi če samo odrežemo eno rožo za v vazo, lahko povzročimo določeno škodo”. Še večji problem pa je, če je kaka rastlina že okužena, pa še ne kaže bolezenskih znakov. Kako ravnati v takih primerih?

 

O načinih zadrževanja vlage v visokih gredah se verjetno sprašujejo mnogi vrtnarji, ki pridelujejo na ta način. Glede na to, da poznamo različne vrste visokih gred, se je pojavilo tudi mnogo nasvetov o njihovi sestavi. Žal mnogi nasveti v praksi niso bili preverjeni in zato so uporabniki razočarani, saj morajo visoke grede vsak dan zalivati, tako kot klasične grede. Ddr. Ana Vovk Korže je s sodelavci na Učnem poligonu za samooskrbo Dole opravila prve raziskave spremljanja zadrževanja vlage v prsti v visokih gredah in ugotovila, da je za zadrževanje vlage v zemlji bistvena uporaba plasti, V nadaljevanju članka je podaja predloge, podkrepljene s pozitivnimi rezultati. Ne zamudite!

Aljaž Plankl, permakulturni načrtovalec, ki živi in ustvarja na domačiji Pr’Nebavec, je tokrat predstavil zanimiv način postavitve, razširitve in vzdrževanja vrta. Predstavil je vrt kot gibanico, katerega bistvo je, da se na poljubno površino brez prekopavanja tal nalagajo različne organske plasti, ki onemogočajo plevelu dostop do svetlobe, zato zemlja pod plastjo ostaja rahla in rodovitna. Natančna navodila, prikaz s fotografijami in različne primere si oglejte v reviji.

Robert Špiler in Tjaša Štruc z Zavoda Obilje sta se v svojem članku osredotočila na lončne zasaditve zelenjave in predstavila, kako se jih lotiti, da se bodo rastline v njih kar najbolje počutile in se nam s pridelki zahvalile. Lončne zasaditve so tudi odlična rešitev, kadar nimamo svojega vrta, a imamo balkon ali teraso. Ali pa imamo svoj vrt, a si želimo nekaj začimbnic in plodovk bližje kuhinji, zato si v koritih in lončkih ustvarimo mini vrt.

Strokovnjakinja Miše Pušenjak v svoji rubriki tokrat utemeljuje nujnost gojenja stročnic na naših vrtovih. Njeno mnenje je, da ekološko vrtnarjenje brez stročnic sploh ni mogoče! Namreč, na koreninah metuljnic in seveda tudi stročnic živijo bakterije, ki jim rečemo nitrifikacijske bakterije. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se najprej hranijo gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Torej so stročnice v kolobarju nujne! V članku boste spoznali tudi manj znane stročnice in se poučili o ekološkem varstvu in doma narejenih pripravkih, pobiranju in shranjevanju stročnic.

Bi želeli imeti pri bučnicah čim več plodov? Tina Gajšek s kmetije Brevkina svežina vam predstavlja način, kako bo lubenica naredila ne le dva vrhova, temveč kar štiri. In kako bomo uspešno pridelali vsaj šest melon na eni rastlini. Tako kot to počnejo sami. Kdor zna, pač zna.


Velik poznavalec samoniklih rastlin in divje prehrane Dario Cortese v svojem članku Okusno skozi divjo pomlad tokrat predstavlja tri spomladanske užitne rastline, ki se dajo odlično uporabiti v kulinariki: gorska rumenka, mlade poganjke robide in mehki osat. Recepti so priloženi.

Dario Cortese pa se je nedavno mudil tudi v Nepalu, zato smo ga povabili, da svoje tamkajšnje izkušnje prelije na papir. V svoji fotoreportaži iz Nepala pripoveduje o permakulturnem nasadu kavovcev v vasi Nalang, ki ga ima Bharat Regmi, ki mu je nepalska vlada lansko leto podelila nacionalno nagrado za njegov koncept razvoja agroturizma. Bharat pravi, da sta bila pomembna motivacija za postavitev plantaže s turističnim delom vred njegovo otroštvo v Nalangu in življenje v skupnosti,

v kateri je izkusil tradicionalne modrosti glede kmetovanja in življenja nasploh. In to, da je hodil v šolo dve uri na dan, pravzaprav v vsako smer toliko, saj je ta čas izkoristil za opazovanje narave in poteka življenja v njej in okrog sebe.


Predstavljamo vam ekološko kmetijo Urše in Kristjana Horvata v Pisarih pri Gračišču na Primorskem. Specializirala sta se na pisane in neobičajne vrtnine kot so na primer modri krompir salad blue, oranžni in vijolični sladki krompir, buča špagetarica, topinambur in vijolični krompir vitelotte. Zaupala sta nam tudi dva recepta za sladkosnede: kremno rezino s sladkim krompirjem ter smuti z vijoličnim sladkim krompirjem v prahu. Njami!

V rubriki okrasni vrt Klementina iz Vrtnarstva Tement nadaljuje cikel člankov na temo plezalk. »Svet popenjavih rastlin je širok, navihan, pelje lahko tudi do 15 metrov in več visoko,” pravi. In ker je plezalk (takšnih in drugačnih, zimzelenih ali užitnih itd.) veliko, se članek nadaljuje iz prejšnje številke. Tokrat predstavlja plezavo hortenzijo, actinidijo kolomikto, hmelj, klematise, jasminovo trobljo, med užitnimi pa čajoto ter sorte trt, ki so primerne za gojenje na brajdah brez škropljenja.


S prejšnjo številko smo uvedli novo rubriko Bilo je nekoč in tokratni članek nosi naslov Sprehod skozi zgodovino šolskih vrtov. Pisana beseda in avtentične fotografije vam bodo dokazale, da so bili v preteklosti vrtovi stalni spremljevalci ljudskih šol. Že prvi priročniki, ki so nastali konec 19. stoletja, poudarjajo, da imajo šolski vrtovi poleg poklicnega usposabljanja za kmetijstvo tudi splošno vzgojno in izobraževalno vrednost, velik pomen za osebni razvoj otroka, saj stik z naravo vzgaja občutljivost za urejenost in potrebe skupnosti. Verjetno niste edini, ki bi želeli, da bi se takšna vzgoja in tovrstni predmeti pojavili med obveznimi v današnjem času?!


V rubriki Ustvarjalni kotiček tokrat najdete postopek izdelave semenskih bomb. Semenske bombe so star način pogozdovanja, setve poljščin ali avtohtonih rastlin v gosti vegetaciji, na sušnih področjih ali na težko dostopnih zemljiščih. Potrebujete zemljo, glino in semena in zabava se lahko prične!

 

S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu, boste v tokratni nagradni križanki dobili enega od promocijskih izdelkov podjetja Termoflor. Namig, kaj je geslo, ki vam lahko prinese nagrado, smo vam skorajda že izdali …

Rubrika »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank« trenutno miruje. A to ne pomeni, da še vedno ne zbiramo vaših dragocenih raznovrstnih nasvetov in receptov, ki bi jih želeli deliti z drugimi bralci. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega jih lahko vpisujete. Mi pa jih bomo objavili v reviji in si tako medsebojno pomagali. Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala!

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)