Jesenska številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah.

 

Vsebina je bogata, o čemer se lahko sami prepričate.

Tokrat nas je pri sebi gostil Marko Vozelj in nam do potankosti razkazal svoje polžje kraljestvo ter delo na njem. Nad rejo polžev se je navdušil pred leti, ko je pri znancu videl farmo za vzrejo gojenih polžev ter pred tremi leti postavil svojo lastno. Trenutno letno pridela že okrog tri tone polžev, kar je kar lepo število. V intervjuju si lahko preberete, kako poteka delo na farmi, kaj polži jedo, na kaj je treba biti pozoren pri vzreji, gurmani pa boste našli tudi recept za pripravo kulinarične pojedine.


Je vaša prst peščena ali glinasta? Ljudi je že od nekdaj zanimalo, kakšna je njihova zemlja po mineralni sestavi. Prst so delili na lahko in težko in ta delitev je v pogovorni rabi ostala še danes. Če je v naši zemlji preveč peska, je ta sicer rahla, vendar zelo podvržena suši in brez zmožnosti zadrževanja vode. Če pa je v zemlji preveč gline, je prst večinoma trda, zbita in skoraj ne prepušča vode. DDr. Ana Vovk Korže (Učni poligon za samooskrbo Dole) je predstavila enostaven poskus, s katerim lahko ugotovite, kakšna je vaša zemlja na vrtu in jo kasneje po potrebi izboljšate.

In s čim lahko zmehčate težko grudasto zemljo? Odgovor je s kremenčevo mivko. Avtorica teksta je podrobno razložila tudi ta postopek.

V rastlinah se nahaja pester nabor različnih spojin in med njimi so tudi tiste z zdravilnimi lastnostmi, npr. terpeni, alkaloidi, organske kisline, čreslovine, glukozidi, saponini … A kje je razlog za zdravilnost teh spojin? Ste se kdaj vprašali, zakaj so zdravilne rastline zdravilne?

Zdravilnost rastline se ne kaže nujno samo zaradi vsebnosti ene, ampak je čar v mešanici teh spojin. »Na vprašanje, zakaj so zdravilne rastline zdravilne, najlažje odgovorimo s primerom protimikrobnih učinkovin …«Tako odličen članek, katerega konca ne smete zamuditi, začenja naš redni pisec Klemen Božnika.


Shranjevanje korenovk čez zimo, da ostanejo čim dlje sveže. Kdaj, kje in kako? Je boljša mivka ali žagovina? Vse za uspešno shranjevanje pese, korenja in drugih korenovk vam v članku razlagata Robert Špiler in njegova Tjaša iz zavoda Obilje (www.obilje.si).



V rubriki strokovnjakinje Miše Pušenjak tokrat najdete odgovor na vprašanje bralke, kakšne bi bile idealne vremenske razmere za naš vrt. Je bilo letošnje vreme z izjemo toče v nekaterih predelih Slovenije idealno ali ne? Še na nekaj vprašanj je Miša odgovorila, med drugim, kje so vzroki za različne pojave na letošnjih paradižnikih kot so izrastki, neenakomerno dozorevanje ali celo nedozorevanje plodov in druge poškodbe plodov. Obnovili bomo znanje za uspešno nego paradižnika. Pa še o posledicah uporabe raznih kemičnih preparatov v zemlji ter o tem, kdaj je pravi čas za sajenje česna in čebulčka ...


Izraz agroekologija se uporablja v znanosti, označuje pa tudi družbeno gibanje in prakso ‒ način življenja. V Sloveniji tega pojma še ne poznamo dobro, saj se šele uveljavlja, je pa odziv na negativne posledice sodobne intenzivne kmetijske pridelave za okolje, podnebje, zdravje in lokalno podeželsko skupnost. Kaj pa agroekologija v praksi? Tudi o tem se je razpisala avtorica.


V rubriki Jejmo zdravo vas tokrat čaka članek z naslovom Razlika med ekološko in konvencionalno prehrano. Avtorica po tem, ko je zbrala povzetke različnih raziskav s tega področja, v članku dokazuje, da so prehranske vrednosti (vitamini, fenolne spojine, elementi …) v ekološko pridelani hrani višje kot v konvencionalni.


Nadvse simpatična Sara Li je poletje preživela kot varuška vrta in to pri priznanem britanskem vrtnarju Marcu Ridsdille Smithu (če ste radovedni, si oglejte njegovo spletno stran Vertical Veg). Kakšno delo jo je razveseljevalo, katera so bila vsakdanja opravila in kaj tisti bombončki, ki so jo prepričali, da se bo spet vrnila, si oglejte v novi številki, kjer objavljamo njeno barvito reportažo iz Anglije.


V rubriki zeliščni vrt Monika z zeliščne kmetije Hanuman predstavlja rožni koren, samoniklo rastlino našega visokogorja, ki se je od nekdaj uporabljala v kitajski tradicionalni medicini in jo tudi Evropa pozna že vsaj tisoč let. Zapisov o njej v slovenskih zeliščarskih knjigah je glede na njene izredno pozitivne in dokazane učinke premalo, zato ne zamudite članka v novi številki, kjer boste našli tudi nasvete za krepitev in čiščenje jeter.

Velik poznavalec samoniklih rastlin in divje prehrane Dario Cortese v svojem članku Vesela divja jesen tokrat predstavlja tri jesenske plodove, ki se dajo odlično uporabiti v kulinariki: to so ščir, kostanj in žir. Recepti priloženi.

Predstavljamo vam ekološko kmetijo Na svoji zemlji, ki se razprostira na Dobrovi pri Ljubljani. Pogovarjali smo se z gospodarico Romano Jarc Sečnik, ki je vodenje kmetije prevzela pri 21-ih letih, danes pa družina ekološko kmetuje na 39 hektarjih površine. Pravi, da je kar nekaj idej dobila na permakulturni kmetiji Seppa Holzerja, a vsega pač ni bilo mogoče prenesti v prakso.

V rubriki okrasni vrt Klementina iz Vrtnarstva Tement predstavlja nasade trajnic za inspiracijo, ki ne mine. Dodala pa je tudi zlate nasvete za oskrbo trajnih nasadov pozno jeseni in pozimi.

Ustvarjalni kotiček tokrat malo drugače, v kuhinji. Predstavljamo namreč nekaj receptov, kjer boste lahko uporabili sivko. Ali ste vedeli, da je za uporabo sivke v kuhinji primerna le ena sorta in to je …? Ups, skoraj smo že izdali geslo za križanko.

S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu, boste v tokratni nagradni križanki dobili enega od izdelkov podjetja Sivkin butik iz Divače. Namig, kaj je geslo, ki vam lahko prinese nagrado, smo vam skorajda že izdali …

VZAJEMNO SODELOVANJE kot vedno: skupaj ustvarjamo rubriko »Dnevnik Biobrazde - nasveti naših strank«. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega boste vpisali zanimive nasvete, recepte, ki bi jih radi delili z drugimi. Mi pa jih bomo objavili v reviji in si tako medsebojno pomagali. Tokrat delimo vaše nasvete proti listnim ušem na sobnih rastlinah, znanje o skrivni moči regačice, kako ugnati vinske mušice in kako lahko meta prežene češnjevo muho in jabolčnega zavijača.

Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu na revija@biobrazda.si. Hvala, z veseljem ga bomo objavili.

P.S. Kot vedno je priložen tudi aktualen del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času ;)