Dragi bralci,

zimska številka revije Biobrazda vas že čaka na prodajnih policah!

Bili smo na obisku pri Nataši Bešter, znani voditeljici in producentki TV oddaj, od katerih je najstarejša Štiri tačke (jeseni je z ekipo posnela že 400. oddajo). Z možem pridelujeta vso zelenjavo. V teh letih sta si nabrala veliko izkušenj, pa pravi, da se vseeno vsako leto kaj novega naučita. Vrtnarjenje je veselje vse družine že od samega začetka. Najprej sta za to delo navdušila hči Ano, zdaj pa jima rada pomagata vnučka David in Dan.

 Pomembnost zdravih tal je članek našega stalnega sodelavca Klemna Božnika. »Marsikdo na zemljo pomisli šele pozimi, ko gredice pokrije sneg in tuhta, kaj bi počel prihajajočo sezono. Kakor velja za nas ljudi, da kakršno hrano jemo, iz tega tudi smo, velja to tudi za rastline,« uvodoma piše v članku o najbolj pa tudi malo manj očitnih  onesnaževalcih v prsti. Ter seveda o tem, kaj storiti, da boste imeli čim manj obremenjen vrt.

Miša Pušenjak tokrat o prvih spomladanskih škodljivcih. »V zadnjih letih nam vedno več težav na vrtovih delajo tudi talni škodljivci. Pričelo se je s strunami. O teh že nekaj let pišem. Bramorji so v zadnjih letih pogosto še bolj požrešni. Ogrci majskega hrošča pa delajo največjo škodo na zelenicah, nekaterim pa objedajo tudi korenine na vrtu. Žal je boj s talnimi škodljivci nikoli zaključena zgodba, to pomeni, da je o njih potrebno razmišljati vsako leto in vedno znova in znova.« O tem, kako pomagati ohraniti vrt, pa v reviji …

Sedem nasvetov za uspešno setev sadik. Brigita Šušteršič, vrtnarka, predavateljica ter učiteljica naravnega in domačega življenja iz društva Zmorem domače, v sliki in besedi odgovarja na sedem vprašanj v zvezi s pripravo domačih sadik: katera zemlja je najbolj primerna za vzgojo sadik, kje v hiši najdemo primerno mesto za vzgojo, najpogostejše napake, ki jih naredimo, katere so tiste težave, s katerimi se lahko srečamo … Odlično branje, ki ni samo za začetnike!

 

Biologinja Nina Štarkel se je prejšnjih dveh prispevkih – o polonicah in navadni tenčičarici –dotaknila termina 'biotično varstvo rastlin', ko je opisala dva koristna organizma. Ampak kaj točno se skriva za tem strokovnim terminom? Kaj vse se razume pod 'varstvo rastlin?' In kaj je definicija koristnega organizma? Praktičen članek o fitomedicini - nekemičnih metodah varstva rastlin.

Zemljanke so v preteklosti uporabljali za shranjevanje pridelkov, kot ledenice in kot shrambe. Slovenija ima ugodne pogoje za izgradnjo zemljank, saj je več kot polovica površja hribovita in gričevnata, kar omogoča enostavno postavitev. Kako jo postaviti, s čim obleči les, da bo trajnejši, kako pomembna je drenaža in s čim zasuti jarek? Vse to in še več boste lahko prebrali izpod peresa prof ddr. Ane Vovk Korže.

V nadaljevanju pa boste spoznali nekaj tradicionalnih slovenskih zemljank v vasi Hotedršica, ki vam jih predstavlja Urška Orešnik.

Dag Kleva, naš wwoofer, ki potuje po svetu in živi malo tu malo tam in brezplačno prebiva na kmetijah v zameno za to, da tam pomaga s svojimi rokami, je tokrat napisal reportažo pobiranja in predelovanja ingverja v Južni Koreji. Obenem pa vas bo navdušil tudi nad tem čudežem: »Ingver je moje univerzalno zdravilo za vse prehlade, gripe, želodčne ali prebavne težave in glavobole, ravno tako kot popularno imenovane "mačke", je ingver. Zakaj je bil ingver tako pomemben Avstronezijcem pri ritualih zdravljenja? Ker je zdravilo. Zakaj so ga uporabljali kot blagoslov ob splavitvi ladij? Ker je ingver v vseh zdravilih za morsko - letalsko - avtomobilsko bolezen. Ingver pomaga celo pri jutranji slabosti nosečnic. Slednjega sicer ne morem potrditi iz osebne izkušnje, vse prej navedeno pa sem si pozdravil z ingverjem,« piše Dag.


Toplo priporočilo smo dobili s kmetije, ki pripravlja zelenjavne zabojčke, z Brevkine svežine, naj si posejemo krmno peso. Literatura navaja, da lahko iz njenega soka dobimo melaso! In prav to sta poskusila in opisala postopek, kako dobiti po nekaj ur kuhanja sladek sirup. Morda poskusite tudi sami?!


Sanja Lončar je za nas pripravila članek Ni vseeno, kako je hrana pripravljena. Prepričana je namreč – in o tem piše – da na to, kaj nam bo po pripravi hrane ostalo od skrbno izbranih, kakovostnih in domače pridelanih živil, vpliva štedilnik. Napačna izbira vam namreč lahko vzame 80 % vsega, kar trenutno imate v rokah!


Dario Cortese, strokovnjak za samonikle rastline in divjo prehrano bo tokrat na mizo postregel brin - imenitno začimbo in dobrino za pripravo zelo posebnih pijač. Brin je uporaben na zelo različne načine in ob različnih časih, saj nabiramo nezrele plodove, zrele plodove in mlade poganjke.


Ste za skodelico žitne kave? Tokrat smo obiskali Eko pražarno kave Lovro, kjer imajo v naboru kavnih nadomestkov kavo iz ječmena z različnimi dodatki, kot so želod, ajda in konoplja in njihove različne mešanice. Trenutno se intenzivno ukvarjajo s pripravo nove mešanice kavnega nadomestka iz ječmena in fig, na zalogi pa imajo še nekaj drugih idej, ki bi jih radi uresničili. Vse sestavine njihovih žitnih kav so slovenske in iz ekološke pridelave. Večino sestavin dobavljajo iz ekoloških kmetij, želod pa nabirajo sami …


Ne zamudite članka o orhidejah, kjer Klementina Tement piše o negi in oskrbi epifitnih orhidej phalaenopsis, ki so najpogosteje zastopane in dostopne ljubiteljem sobnega zelenja.


Obrezovanje sadnih vrst v času mirovanja. Pravilno obrezovanje ob primernem času odločilno vpliva na obliko, cvetenje in rodnost, ki daje želeni pridelek. Pomembno je upoštevati vremenske razmere, zato ne obrezujemo, ko zmrzuje in je mokro … Priložena je priročna tabela za 15 sadnih dreves in grmovnic – kdaj in kako se jih obrezuje.


Nagradna križanka! S pravilno rešenim in poslanim geslom in nekaj sreče pri žrebu boste lahko prejeli orodje Žičko uničevalec plevela. Pravilno izpolnjeno geslo nam pošljite do 31. 3. 2020 in morda boste prav vi srečni dobitnik.